Pred desetletjem so se vsi veselili hotela
Da je to prava rešitev za Celjsko kočo, ki ima poleg smučišča še umetno sankališče, pustolovski park in planinski hotel, so govorili že pred nekaj leti, ko so podprli gradnjo poletnega sankališča Bob kart z 800 metrov dolgo progo. Stala je kar 870.000 evrov in naj bi, kot so načrtovali maja 2009 ob odprtju, privabila kar 60.000 novih gostov na leto. Na žalost se je zelo hitro izkazalo, da je povpraševanja po adrenalinskih vožnjah premalo in da sankališče ne bo rešilo Celjske koče. Iz lanskih poslovnih rezultatov je razvidno, da je tudi pustolovski park, v katerega sodi poletno sankališče, slabo posloval. Imel je nekaj manj kot 15.000 evrov izgube, kar pa je še vedno bistveno manj od izgube smučišča in sankališča, ki je znašala okoli 55.000 evrov. Še slabše je posloval program gostinstva in turizma, torej hotela z restavracijo in velnesom, ki je imel 230.000 evrov izgube. Danes si mnogi želijo, da bi na Celjski koči namesto skoraj praznega hotela s 75 ležišči stala manjša, lična planinska koča, ki bi jo s stroškovnega vidika lažje obvladovali. Vendar pred desetimi leti, ko so sprejemali načrte za gradnjo novega hotela, nihče ni pričakoval, da bo prišla kriza in da bodo zimske razmere za smučanje tako slabe.
Tudi Ivan Pfeifer, direktor ZPO, družbe za upravljanje parkirišč in javnih objektov, ki upravlja Celjsko kočo, je na očitke o zgrešenosti naložbe dejal, da so si Celjani želeli novega hotela in da ga še vedno potrebujejo, tako kot potrebujejo pohodniške in učne poti, smučišče, pustolovski park, gorskokolesarske steze in vse, kar pač ponuja celoten kompleks.
Prvo družbo po šestih letih likvidirali
Spomnimo, da je do leta 2006 na Celjski koči stala skoraj 60 let stara, preprosta planinska koča, ki so jo imeli pohodniki zaradi njene domačnosti zelo radi. Ker je bila dotrajana in se je ni več splačalo obnavljati, so jo podrli in istega leta nekaj deset metrov stran zgradili hotel. Celjska občina je takrat na novo ustanovila družbo Turistično rekreacijski center (TRC), ki je upravljala hotel in smučišče. Svetniki so bili prepričani, da se bo projekt obrestoval, da bo družba zgradila še štirisedežnico in k sodelovanju privabila še kakšnega družbenika. Zelo hitro pa se je izkazalo, da ne bo šlo po načrtih in da je gostov bistveno premalo, da bi se pokrili vsi stroški.
Družba TRC, ki je za gradnjo hotela najela 1,2 milijona evrov posojila, se je nekaj let poskušala rešiti dolgov z dokapitalizacijo in prodajo zemljišč, vendar se ji nikakor ni uspelo rešiti starih bremen. Celjska občina je zato konec leta 2012 sprožila postopek izbrisa družbe, njeno dejavnost in zaposlene prenesla na ZPO, obveznosti in dolgove do upnikov pa je poravnala iz proračuna. Ker so imeli nekateri svetniki pomisleke, jim je župan Bojan Šrot takrat dejal, da občina kot edina ustanoviteljica in družbenica družbe TRC ne bo prevzela samo njenih dolgov, ampak tudi premoženje, ki je ocenjeno na okoli šest milijonov evrov, in da zato ne bodo ničesar izgubili. Konkretnega sklepa glede Celjske koče celjski svetniki na zadnji seji niso sprejeli, so pa potrdili, da se bo slaba polovica lanske izgube ZPO, ki je znašala 65.500 evrov, pokrila iz nerazporejenega dobička preteklih let, preostali del pa bo ostal nepokrit.
