Kakšna bo klubska strategija? S sezono se ne morete preveč pohvaliti. Ekipa je na 15. mestu svetovne lestvice. Tour bo torej v vseh pogledih vrhunec.

V ekipi imamo tri kapetane, na katere polagamo veliko upov. To so Kanadčan Ryder Hesjedal, Američan Andrew Talansky in Irec Daniel Martin. Bomo videli, kako se bo to obneslo. Drugi smo pisana mednarodna druščina (Avstralec Haas, Novozelandec Bauer, Nizozemca Langeveld in Van Baarle, Litovec Navardauskas, op. p.). Pet nas je na Touru vozilo lani. Veliko pozornosti namenjamo ekipni vožnji na čas. V ekipi želijo iz tega največ, kar je mogoče. Zato smo že v torek odšli v Francijo, na prizorišče devete etape v Plumelec, trenirali bomo na trasi in preštudirali detajle, da ne bo nepotrebnih napak. Poleg tega se bomo izognili dodatnemu predtekmovalnemu stresu na Nizozemskem. Umaknili se bomo tudi novinarskemu pritisku in šele dan pred začetkom odpotovali v Utrecht.

Zadnje višinske priprave ste opravili na prelazu San Pellegrino v Dolomitih. To je nekdanja baza nekdanje ekipe. Preverjeno okolje torej.

To je okolje, ki ga poznam. Ceste so znosne, s hotelskim osebjem se dobro poznam in sem že kar domač. Desetdnevne višinske priprave sem načrtoval že pred Kriterijem Dauphine, svojo dirko pred Tourom. Na pripravah sem se pridružil tudi drugim, ki so bili tam na pripravah. Tudi v ekipi Astane z Vincenzom Nibalijem, Scarponijem in drugimi sem opravil nekaj treningov. Vse je bilo tako, kot mora biti.

Verjetno je vodstvo ekipe dolgo razmišljalo glede izbora osmerice za Tour. Vam so celo tik pred zdajci spremenili tekmovalni program, saj so vas namesto prej načrtovane dirke Po Švici poslali na Kriterij Dauphine. Je bilo neprijetno čakati na vpoklic?

Ja, kar dolgo je bilo treba čakati. Na začetku je bil dolg seznam kandidatov. Že na Kriteriju Dauphine smo bili v isti zasedbi kot zdaj pred Tourom. Že tedaj so fantje dejali, da bi bilo dobro, da bi bili v isti postavi. Vseeno je bilo treba počakati. Šefi so se odločili dva dni po koncu dirke Po Švici.

Imate že ogromno izkušenj s tem, kako se pripraviti na Tour. Čemu ste posvetili več pozornosti? Kakšen imate občutek?

Mislim, da sem pripravljen optimalno. Letos imam skoraj pol manj tekmovalnih dni kot lani pred začetkom. To je okoli 20 manj, letos jih imam 35, lani ob koncu sezone 91. To spremembo sem tudi načrtoval in jo izpeljal. Testiranja so pokazala, da smo se prav odločili. Lani je bilo tekmovalnih dni že pred začetkom preveč, od Kalifornije do Slovenije, in to se mi je poznalo na Touru. Pravi počitek je še kako pomemben, tako kot trening.

Kako ste se ujeli v novem klubskem okolju?

Vzdušje ni takšno, kot sem ga bil navajen v italijanski ekipi. Tam smo bili kot družina. Fantje, ki so poznali razmere, so me že prej opozorili, naj ne pričakujem takega vzdušja, ki ga je imel nekdanji šef Amadio do kolesarjev in do spremljevalnega osebja. Razumljivo je, da takega vzdušja ni moglo v novo okolje prenesti niti nas šest, ki smo prišli iz italijanskega okolja. Treba se je bilo hitro sprijazniti. Sicer nisem nezadovoljen s tem, kar imam v ameriški ekipi, le sistem je drugačen.

Letos vam tudi poteče pogodba. Običajno se pred Tourom že razkrivajo nove poti.

Nimam še pogodbe za leto 2016. Vse je v zraku oziroma še popolnoma nič nimam dogovorjenega. O vsem se dogovarja menedžer. Sam se osredotočam na cesto.

Je ob Talanskyju, Martinu in Hesjedalu mogoče dobiti kakšno priložnost za vašo osebno akcijo, ki je lani ni bilo?

Lani je bil v ekipi Peter Sagan in vsa ekipa je delala zanj vse dni. Zelena majica je bila cilj in pripeljali smo jo v Pariz tretjič zapored. Letos bo verjetno še več možnosti. Ko bodo prišli klanci, bodo morali hribolazci sami prevzeti odgovornost. To, da se pokažem v kateri od posamičnih etap, je tudi moja želja.