V program Svit, ki ga že od leta 2009 vodi in upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, so bili doslej vabljeni vsi prebivalci Slovenije, stari od 50 do 69 let, z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. V posameznem ciklu izvajanja programa, ki traja dve leti, je tako vabilo za sodelovanje v programu Svit prejelo nekaj več kot pol milijona oseb. Od začetka tega meseca pa se bodo doslej povabljenim pridružile tudi osebe v starosti od 69 do 74 let. Tako bo v posameznem ciklu presejanih 110.000 oseb več kot doslej oziroma vsako leto dodatnih 55.000 oseb.

Pri starejši populaciji več rakavih obolenj

»Z dvigom starostne meje za sodelovanje v programu Svit smo dosegli cilj, za katerega smo si dolgo prizadevali. Ta dogovor je velik uspeh in veseli smo, da smo ga dosegli, saj bo podaljšanje starostnega obdobja testiranja na prikrito kri v blatu pomembno pripomoglo k še uspešnejšemu in učinkovitejšemu odkrivanju predrakavih sprememb ter zgodnjih oblik raka na debelem črevesu in danki. Pri starejši populaciji je namreč predrakavih sprememb in raka še več,« je povedala vodja programa Svit Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. spec., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodala, da smo s tem dosegli standard, ki ga priporočajo evropske smernice za kakovost presejanja raka na debelem črevesu in danki. »Želimo si, da bi se čim več ljudi odločilo za sodelovanje v programu Svit, da bi izkoristili priložnost ter poskrbeli za to, da bi bilo njihovo zdravje še dolgo dobro. Vsem, ki zaradi starosti niso imeli več možnost sodelovanja v programu in jo bodo zdaj z dvigom zgornje meje znova imeli, polagam na srce – sprejmite vabilo, testirajte se in poskrbite za svoje zdravje. Preventiva je podarjena priložnost. Izkoristite jo, lahko vam reši življenje!« roti in opozarja Maučec-Zakotnikova.

Vabilu se odzove dobra polovica

Več kot 90 odstotkov oseb, ki zboli za rakom debelega črevesa ali danke, je starejših od 50 let, zato je presejanje smiselno začeti pri teh letih, čeprav ni zagotovila, da za to vrsto raka ne moremo zboleti že prej. Rak na debelem črevesu ali danki je bolezen, ki se v telesu razvija več let, preden se pojavijo prvi simptomi. S testiranjem na prikrito krvavitev lahko zaznamo, da se v našem telesu nekaj dogaja, še preden se bolezen sploh pojavi. Zaznamo lahko že predrakave spremembe, ki se pojavijo na steni črevesa, jih odstranimo in s tem razvoj bolezni preprečimo. Ker spremembe ne krvavijo vedno, je pomembno, da se testiramo vsaki dve leti, ko prejmemo vabilo za sodelovanje v programu Svit, saj je tako večja verjetnost, da zaznamo krvavitev. Žal pa se vabilu še vedno odzove le dobra polovica ljudi.

V programu Svit so do zdaj odkrili več kot 1600 primerov raka. Po podatkih prvega presejalnega kroga je bilo več kot 70 odstotkov raka odkritega zelo zgodaj, tako da oboleli niso potrebovali nobenega dodatnega onkološkega zdravljenja. Se pa veliko bolnikov boji kolonoskopije, saj ta velja za neprijetno in bolečo preiskavo drobovja. A se je s presejalnim programom Svit preiskava, ki jo izvajajo le najboljši endoskopisti, ki poznajo tudi nemedikamentozne metode lajšanja bolečin, tudi pri nas zelo spremenila. Član programskega sveta Svita prof. dr. Bojan Tepeš poudarja, da je v program Svit vključenih 55 odličnih in izkušenih gastroenterologov iz 23 centrov, ki se ves čas dodatno izpopolnjujejo in obvladajo tudi tehnike nemedikamentoznega lajšanja bolečin, kot je izravnava črevesa z obračanjem bolnika, zunanjimi pritiski in podobnim. Zato so sedacijo, ki pomeni medikamentozno lajšanje bolečin kolonoskopskih preiskav, v prvem sklopu od 14.000 kolonoskopij ponudili samo 122 bolnikom, ki so jo izrecno zahtevali.

Sedacijo priporočajo predvsem bolnicam z velikim strahom, ki so imele več operacij na črevesju, ginekoloških operacij ali pa imajo zaradi obsevanj v črevesju brazgotine, ki endoskopistu ne pustijo, da bi zravnal črevo. Tudi nekateri zelo suhi bolniki lahko občutijo večje bolečine, še pove Tepeš in doda, da bi za te morala tudi sedacijo pokriti zavarovalnica. Zdaj jo namreč kot samoplačniško storitev, ki stane med 140 in 170 evri, ponuja le nekaj centrov. Za bolnike z normalnim pragom bolečine pa ta ni najboljša izbira tudi zato, ker pacient med preiskavo ne more sodelovati in povedati, kdaj ga boli.

Tudi priprava na kolonoskopijo ni več tako neprijetna kot pred začetkom Svita, ko je moral pacient popiti pet do šest litrov slano-grenke tekočine. Danes je dovolj, da popije dva litra odvajalnega pripravka, dan prej pa dva litra donata. Prav z vključitvijo slednjega so dosegli, da so rezultati čistosti črevesja, kar je osnovni pogoj uspešne preiskave, v primerjavi z Evropo in ZDA za 20 odstotkov boljši.