Že res, da prve evropske igre v Bakuju posebne pozornosti v Sloveniji niso bile deležne, a so se kljub temu po mnenju številnih udeležencev po blišču in spektakularnosti kosale celo z olimpijskimi igrami. Tekmovanje, v katerega so gostitelji vložili neverjetnih osem milijard evrov, ni ravnodušnega pustilo niti lokostrelca Dena Habjana Malavašiča, ki je prestolnico Azerbajdžana zapustil še toliko boljše volje, saj je z uvrstitvijo v osmino finala presegel svoja pričakovanja. »Za celotne igre lahko rečem, da so bila enkratna izkušnja. To so bile olimpijske igre v malem. Gostitelji so se zelo potrudili, prav tako pa je bilo utrip iger moč čutiti po celotnem mestu. Nedvomno pa je največji vtis name pustilo samo odprtje iger, ki si jih bom zapomnil za vse življenje.«

Prav veliko časa za zbiranje vtisov iz oddaljenega Azerbajdžana mladenič pravzaprav ni imel, saj že danes potuje na univerzijado v Južno Korejo, vrhunec z velikimi tekmovanji natrpanega poletja pa bo zanj predstavljalo svetovno prvenstvo konec julija, kjer bo lovil olimpijsko normo za Rio de Janeiro. »Čeprav na evropskih igrah nisem pričakoval, da bom pršel tako daleč, pa bosta tako univerzijada kot svetovno prvenstvo tekmovanji zase. Zadnji rezultat mi je dvignil samozavest in okrepil samozaupanje, vseeno pa zaradi tega pričakovanja ostajajo podobna,« pravi Kamničan in napoveduje, da je slovenska lokostrelska reprezentanca v Južni Koreji lahko konkurenčna predvsem na ekipni tekmi, veliko težje delo pa bo nato imela na svetovnem prvenstvu, kjer je konkurenca v zadnjih letih močno napredovala.

»Za olimpijske igre bo podeljenih le osem ekipnih in osem individualnih kvot, a je pri tem treba vedeti, da se je raven kvalifikacijskih izidov izredno dvignila. Zakaj, težko rečem. Zdi se mi, da je naš šport v številnih državah zelo napredoval. Še pred štirimi leti si bil na primer z rezultatom 660 pri vrhu, danes to še komaj zadostuje za uvrstitev na sredino tekmovalne razpredelnice,« ugotavlja lokostrelec in dodaja, da se je po svetu zanimanje za njegovo disciplino zelo povečalo, žal pa enakega trenda ne opaža v Sloveniji. »Morda se sliši grdo in pri tem zaničujem tudi sebe, a smo resni amaterji. Sicer ne bi rekel, da lokostrelstvo pri nas stagnira, vendar pa konkurenco dohajamo prepočasi.«

Habjan Malavašič ob tem pristavi, da pogreša zlasti še kakšnega dodatnega trenerja, saj sta pri nas za vrhunsko raven usposobljena zgolj dva, kot tudi za intenzivnejše delo z mladimi. »Sam sem v Kamniku že dve leti trener najmlajše skupine v našem klubu, prav tako pa si želim pridobiti še trenerski naziv. Iz ljubezni do športa si želim, da v prihodnosti svoje tekmovalne izkušnje in pridobljeno znanje prenesem na mlajšo generacijo. Da se lokostrelstvo še naprej razvija,« pove 22-letnik, ki trdi, da mu je lokostrelstvo v življenje vneslo določeno mirnost, z njegovo pomočjo pa se mu je močno povečala tudi koncentracija.