Koliko od osem tisoč zaposlenih slovenskih železničarjev že zdaj obvlada jogo in pilates, ni znano, so pa v Slovenskih železnicah priskrbeli tudi pojasnilo, zakaj iščejo trenerja joge in pilatesa, in se skušali spretno izviti iz primeža očitkov, da gre za hudo prirejen razpis. Povedali so, da gre pravzaprav za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, ki je sicer zaposlena v centru dobrega počutja Vitalis v Zalogu. Za prenovo in zagon tega za železnice hudo pomembnega objekta, ki verjetno po vseh kriterijih sodi v dejavnost Slovenskih železnic, so sicer namenili 400.000 evrov, službo v njem pa je našla, vsaj tako je bilo mogoče prebrati v medijih, tudi hčerka delavske direktorice, ki pa da je žena podpredsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic in nečakinja bivšega delavskega direktorja enega od podjetij v okviru Slovenskih železnic...
A je potem kaj čudnega, da se vesoljna Slovenija sprva hihita nad objavljenim javnim razpisom, nato pa, ko vendarle ljudje malce pomislijo, zgroženo ugotavlja, da bi bilo pa morda vseeno bolj fajn, da bi železničarji skrbeli za jogo in pilates naših vlakov, sploh pa železniških tirov, kot pa za jogo in pilates papirjev in dokumentacije? Zdaj ko je postalo jasno, da denarja za drugi tir vsaj v prvem poskusu iz Evrope ne bo, pa vseeno na jogo in pilates gledamo z malo večjim razumevanjem. Železničarji bodo hodili v ta njihov center dobrega počutja, referent III jih bo tam lepo sprejel, jih popisal, uredil dokumentacijo, opravil analizo njihovega dela, ocenil fizično in duhovno pripravljenost in jih, ker za to bo tudi usposobljen, začel trenirati najprej na vajah pilatesa za boljšo kondicijo in fizično moč, nato pa se bo posvetil še jogi za večjo zbranost in duhovno moč. Železničarji se bodo, prenovljeni in duhovno višji, vrnili na vlake in železniške tire, vlaki bodo drveli, tiri bodo trpeli, a zdržali in slovenska železniška infrastruktura bo, drugi tir gor ali dol, z jogo in pilatesom okrepljena, vsaj na nivoju kakšne avstrijske, da ne pišemo japonske.
Še vedno sicer malce čudi, zakaj v razpisu ne nazadnje med opisom del in nalog ni bilo zavedeno tudi »vodenje skupinskih vaj joge in pilatesa«, a vendarle smo s sklepanjem dokazali, da Slovenke železnice jogo in pilates nujno potrebujejo. Zdaj čakamo na javni razpis za referenta z znanji nutricista. Se vam zdi, da česa takega železničarji ne potrebujejo? No, vidite, nič vas ne izuči. Saj ste tudi pri jogi in pilatesu mislili, da gre za šalo. Gotovo se da dokazati, da potrebujejo tudi nutricista. A o tem kdaj drugič.
