Bila je kulturni in politični epicenter
Tudi po mnenju kulturnega ministrstva, ki je predlagalo omenjeno razglasitev, je Žička kartuzija resnično izjemna srednjeveška samostanska arhitektura v dolini sv. Janeza Krstnika pod Konjiško Goro. Kot arhitekturni in krajinski spomenik je velikega pomena tudi za vso Slovenijo in srednjo Evropo. Starejše kartuzije, ki so bile zgrajene v Franciji, so namreč že pozidane ali pa jih sploh ni več. Žička kartuzija je zdaj za kompleksom Tehniškega muzeja Bistra druga kartuzija v Sloveniji, ki je razglašena za spomenik državnega pomena. Tretja, ki še čaka na razglasitev, bo kartuzija Pleterje.
Žička kartuzija je bila ustanovljena v 12. stoletju kot prva kartuzija zunaj matičnih dežel Francije in Italije, prva v srednji Evropi in prva od štirih na Slovenskem. Bila je kulturni in politični epicenter, saj se je v času, ko je bila Evropa politično in kulturno razdeljena, rodila ideja o ponovni združitvi. V samostanskem kompleksu so delovali vsi pomembni menihi in skriptorji, razdeljen pa je na dva dela. V zgornjem delu si lahko obiskovalci ogledajo rekonstruirane zidove stavb, obrambnega obzidja s stolpi, pokopališko kapelo in med drugim obode križnih hodnikov. Tam sta tudi prodajalna zelišč in gostilna Gastuž. V spodnjem delu kompleksa se je ohranila samo romanska cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču.
Na leto privabi okoli 20.000 obiskovalcev
Žička kartuzija je slovela tudi po zelo obsežni knjižnici, vendar so se žal ohranila samo nekatera besedila tamkajšnjih menihov. Kartuzijani namreč vere niso širili z govorjeno besedo, ampak s pisano. Razmišljali so o teologiji, filozofiji in astronomiji, ohranjeno gradivo pa predstavlja neprecenljiv spomenik naše intelektualne dediščine.
Cesar Jožef II. je leta 1728 z dekretom ukinil samostan, ker kartuzijani niso ustrezali takratni miselnosti razsvetljenstva in njegovim pogledom na gospodarski in industrijski napredek. Leta 1828 je propadajočo kartuzijo kupil knez Weirand von Windischgratz, njegovi nasledniki pa so vse do 19. stoletja vzdrževali steklarno in ribnike. Kartuzija je bila v lasti te rodbine do konca druge svetovne vojne, danes pa v njej turistično-informacijski center Slovenske Konjice prireja različne kulturne dogodke, koncerte, delavnice in svečanosti. Od leta 2007 je v njej na ogled tudi stalna razstava Nataše Golob z naslovom Kulturna dediščina Žičke kartuzije. Po besedah Tjaše Kangler iz turistično-informacijskega centra jo obišče okoli 20.000 obiskovalcev na leto. V soboto bodo vrata Žičke kartuzije seveda na stežaj odprta. Ljudje si bodo lahko brezplačno ogledali srednjeveško tržnico, kartuzijanske ustvarjalnice, se sprehodili skozi zgodovino naših prednikov in se seznanili s kartuzijanskimi dejavnostmi. Kartuzijanci so se namreč ukvarjali tudi z zeliščarstvom, lončarstvom in vinogradništvom. Zvečer bo osrednja svečana prireditev s koncertom Gregorijanskega korala v izvedbi Koralnega zbora Akademije za glasbo.
