Biltong je v principu tradicionalen način konzerviranja mesa, ki so ga uporabljala afriška plemena, ko so meso sušili na vročem afriškem soncu. Po legendi naj bi ga plemenski poglavarji na potovanjih za čredami živine nosili pod sedlom, da bi suho meso tako omehčali, oplemenitil pa naj bi ga tudi znoj živali.
Biltong pa so oplemenitili v kolonialnem času. Tudi ime izhaja od tedaj, in sicer iz holandskih besed bil in tong, ki pomenita meso, tudi zadnjica, kos pa tudi jezik. Kosi biltonga so res videti kot dolgi jeziki. V 17. stoletju so kolonizatorji iz Nizozemske, Nemčije in Francije ugotovili, da je suho afriško meso odlično za kolonialna potovanja. A dodali so mu malo začimb, poleg soli še kis, poper, klinčke in koriander. Meso so najprej marinirali v kisu, nato dodali začimbe. Mešanice začimb, ki jih uporabljajo še dandanes, prenašajo iz roda v rod. Nato je bilo tako sušeno meso idealno živilo za potovanja od kolonij na Capu v notranjost Afrike pa tudi za dolge plovbe domov.
Biltong je lahko popolnoma suh, lahko pa tudi še malce mehak. Največkrat se je kot prigrizek, lahko pa se tudi skuha v enolončnicah.