Grški delež v bruto domačem proizvodu (BDP) ne predstavlja niti dveh odstotkov območja evra. Kljub temu nerešljivi pat položaj med pogajalci iz Aten, ki so ta konec tedna uvedli kapitalske kontrole, in evropskimi partnerji vse bolj plaši Grke, finančne trge in politiko. »Ciprasova politika in ideologija ogrožata celotno območje evra,« je včeraj opozoril Sigmar Gabriel, namestnik nemške kanclerke Angele Merkel in vodja koalicijskih socialdemokratov.
Glavni vir strahu je negotovost. Nihče namreč ne ve, kaj čaka območje evra v primeru izstopa ene od članic. Grčija je na »prvi bojni liniji« proti migracijskim tokovom in je ena od vstopnih točk afriškim in arabskim emigrantom v Evropo. Njen izstop iz območja skupne valute pa bi odprl še celo vrsto drugih vprašanj, podžgal špekulante, imel posledično vpliv na zadolževanje perifernih držav, njihovo nadaljnjo politično usmeritev, ne nazadnje pa tudi na referendumsko odločitev Britancev o članstvu v EU.
Slovenski varčevalci varni
Bolj kot kar koli so petmesečna pogajanja med Grki in mednarodnimi posojilodajalci pokazala mojstrstvo obeh strani v zavlačevanju. Čeprav je današnji dan v beležkah medijev in politikov označen kot usodni za članstvo Grčije v območju evra, bo pred koncem grške sage še nekaj lovljenja skrajnih rokov. Prva prelomnica bo v nedeljo, ko se bodo Grki na voliščih izrekli za ali proti pogojem programa pomoči, ki niti niso več na pogajalski mizi. Kljub temu je za Atene in grške banke morda bolj usoden datum 20. julij, ko morajo Evropski centralni banki (ECB) vrniti 3,5 milijarde evrov.
ECB je edini razlog za delovanje grškega bančnega sistema, saj ga podpira z zasilnimi posojili (ELA) v vrednosti 89 milijard evrov. Brez tega denarja bi morale grške banke, ki jih v zadnjih tednih oblegajo varčevalci, razglasiti insolventnost, kar bi sprožilo kaos. Tudi zaradi tega so Grki uvedli kapitalske kontrole. Večina bank ostaja zaprta do prihodnjega torka. Posamezniki ne morejo dvigniti več kot 60 evrov na dan, lahko pa plačujejo z debetnimi in kreditnimi karticami. Koliko časa bodo ti ukrepi trajali, je težko napovedati, na Cipru so jih odpravili letos (po dveh letih), na Islandiji pa trajajo že skoraj sedem let. Omejitve za turiste ne veljajo.
Prihranki Slovencev bi kljub temu ostali varni, je včeraj miril guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki ne opaža odziva slovenskih varčevalcev na uvedbo kapitalskih kontrol v Grčiji. Morebitni bankrot in poglobitev krize v Grčiji prav tako ne bi vplivala na poslovanje bank. »Izpostavljenost slovenskega bančnega sistema do grškega zasebnega sektorja znaša vsega 372.000 evrov,« miri Jazbec in zatrjuje, da Banka Slovenije nima nobene izpostavljenosti do Grčije.
Izpostavljenost ni tako usodna kot majhnost
Slovenija nima močne tradicije gospodarskega sodelovanja z Grčijo – blagovna menjava ne dosega niti 50 milijonov evrov na leto. Kljub temu se vsaj posrednim vplivom grške katastrofe ne bi mogla izogniti. Težave najjužnejše države balkanskega polotoka že imajo pomemben vpliv na zadolževanje evropskih držav, prav tako na finančne trge.
Potem ko je včeraj postalo jasno, da bodo Grki najverjetneje raje izplačali plače in pokojnine, kot odplačali 1,6 milijarde evrov dolga do Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je vseevropski indeks Eurostoxx 50 zgrmel za 3,38 odstotka, francoski Cac 40 za 3,06 odstotka, nemški Dax za 2,75 odstotka, italijanski FTSE Mib za 3,82 odstotka in slovenski SBI TOP za 1,37 odstotka.
Kljub 60 milijardam evrov, ki se mesečno zlijejo na trg obveznic, rastejo tudi zahtevani donosi na obveznice večine evropskih držav, tudi Slovenije. Če bi se lahko finančno ministrstvo še pred dobrim mesecem dolgoročno zadolžilo po 1,24-odstotni obrestni meri, so zahtevani donosi na desetletne slovenske obveznice včeraj zrasli že za celo odstotno točko.
Zahtevani donosi bi lahko še bolj zrasli v primeru, da se Grki dokončno odločijo za novo valuto in neplačilo vseh obstoječih dolgov. Poroštvo Slovenije reševalnemu skladu EFSF bi v tem primeru državni proračun obremenilo s približno 1,3 milijarde evrov, vendar v daljšem časovnem obdobju. Slovenska vlada je do Grčije izpostavljena še za slabih 264 milijonov evrov, ki zapadejo v poplačilo čez dobri dve desetletji.
Bankrota še ne bo
Mohamed El Erian, prvi ekonomski svetovalec v nemškem zavarovalnem velikanu Allianzu, včeraj ni okolišil: »Verjetnost, da bo Grčija prisiljena v izstop iz območja evra, je 85-odstotna.« Pojasnil je, da smo priča prekinitvi finančnih tokov, kar običajno prinaša krčenje gospodarstva in socialne nemire. V takšnih razmerah bi Grki zelo težko ostali v območju evra.
A do tega trenutka nas loči še nekaj časa. Prvič, bonitetne agencije neplačila dolga do institucionalnih vlagateljev ne ocenjujejo za bankrot. Grška boniteta bi zdrsnila na najnižjo stopnjo le, če ne bi poplačala dolga do zasebnih vlagateljev. In drugič, IMF ima 30 dni časa, da Grke obvesti o (morebitnem) neplačanem dolgu. Četudi je prva dama IMF Christine Lagarde med pogajanji Grkom zabičala, da ne bo popustljiva, je neuradno slišati, da z opozorilom ne bo hitela.
