Občina, ki je z več občinskimi stanovanji tudi solastnica kompleksa, se bolj ali manj izgovarja, da ji vlaganj v zasebno lastnino ne dopušča zakon. Mirno dopušča tudi, da si stroške vzdrževanja, čiščenja in razsvetljave javnih pasaž, ki jih uporabljajo vsi, delijo le lastniki objekta. Kot pravi župan Toni Dragar, bi lahko občina prevzela stroške in obnovila pasaže le, če bi jih stanovalci poprej v celoti prepisali na občino. Ker pa se stanovalci zavedajo, da soglasja vseh lastnikov za prenos ne bodo mogli zbrati, občini raje ponujajo javno-zasebno partnerstvo, »ki je mogoče, če svetniki za to ustanovijo javni interes, ga poiščejo in definirajo«, je prepričan koordinator nadzornega odbora SPB-1 Frenk Orel.
Tisoč lastnikov
»Zato smo svetnike povabili na srečanje k nam in jim pojasnili, da člani nadzornega odbora SPB-1 ne verjamemo, da je v praksi mogoče zbrati podpise okrog tisoč lastnikov kompleksa, pa čeprav bi vsem razložili prednosti, ki bi jih to prineslo,« nadaljuje Orel in spomni, da je zaradi tega padla prenova že pred osmimi leti, ko so nekateri vložili tožbo proti občini.
Lastniki so namreč tudi podjetja v stečaju, v prisilni poravnavi, dislocirani lastniki..., našteva Orel, ki je svetnike obvestil, da so stroški prenove pasaž (nova hidroizolacija, tlaki in preplastitev) ocenjeni na 1,2 milijona evrov. Takšne vsote kajpak lastniki sami ne bi zmogli, je dejal in spomnil, da kompleks v občinski proračun vsako leto prispeva 1,17 milijona evrov.
»V zameno ne dobi nič, občina ne plačuje niti dogovorjenih stroškov pasaže (približno 10.000 evrov na leto), kar je del v zemljiško knjigo zapisanega sporazuma,« je izpostavil Orel in svetnike pozval, da čim prej poiščejo sprejemljivo rešitev za ureditev središča Domžal, ki je »eno najgrših v Sloveniji, četudi ima občina po njegovih podatkih vezanih kar 12,5 milijona evrov«.
Lokali se zapirajo
»Bi kdor koli v Sloveniji sam plačal 1,2 milijona evrov za nekaj, kar uporabljajo vsi občani? Mi moramo to narediti, zato da ustavimo uničevanje temeljev, menimo pa, da bi morala pri tem sodelovati občina,« je še dejal Orel in dodal, da bi lahko bila ena izmed rešitev tudi to, da lastniki prenehajo plačevati omrežnino za vodo in s tem denarjem preplastijo pasaže.
Občinski svetniki, na sestanku ni bilo predstavnikov županove liste in DeSUS, so se zvečine strinjali, da je treba pasažo prenoviti, posodobiti in ji dodati nove vsebine, saj tudi sami opažajo, da se lokali zapirajo. Tudi župan Dragar je kasneje dejal, da se tako občina kot lastniki stanovanj, poslovnih prostorov, najemniki ter občani zavedajo, da je pasaže treba prenoviti in da bo to prispevalo k prijetnejšemu videzu in varnejšemu mestnemu središču. Zato je, kot pravi, imenoval projektno skupino za prenovo SPB-1, ki bo poiskala skupno rešitev za ureditev pohodnih površin, ki so funkcionalno zemljišče kompleksa, torej zasebna in ne javna lastnina.
»Zgolj dejstvo, da prehode v kompleksu uporabljajo poleg lastnikov tudi drugi uporabniki, ne pomeni, da gre za javno površino,« je poudaril in dodal, da je javno sofinanciranje zasebnih projektov možno le kot sofinanciranje projekta, ki je v javnem interesu. Občina tako lahko pri prenovi pomaga zgolj tako, da ponudi logistično, svetovalno pomoč, pomoč pri pridobivanju ugodnih kreditov, da zagotovi finančni delež v skladu s solastniškim deležem v SPB-1 ter da s projektno skupino še naprej aktivno sodeluje in išče pravo rešitev.
