Danes so postale okrožnice šolam, ki napovedujejo nenadne in pogosto nerazumne spremembe, tako pogoste, da ravnatelji skorajda ne morejo več sproti izražati svojega ogorčenja. Kot da bi šlo za tekmovalno disciplino šolskih ministrov. Vselej, ko se nanje vsuje val strokovnih ali sindikalnih nasprotovanj, nato pokažejo s prstom na svojega predhodnika, češ, ta se je sprememb domislil in jih uzakonil, njihove uveljavitve pa ni dočakal.

S spremembami, če so nujne, koristne, potrebne in učinkovite, ni nič narobe. Kadar jih krojači šolske politike uvajajo na vrat na nos, obenem pa od šol zahtevajo varčevanje, pa je upravičenost njihovega uvajanja vprašljiva. Med takšne zagotovo sodijo neobvezni izbirni predmeti, ki so jih šole učencem 4. in 7. razredov morale ponuditi letos, v prihodnjem šolskem letu pa jih morajo še učencem 5. in 8. razredov. Pojasnila, kako in s čim bo to oplemenitilo znanje in kompetence šolarjev, od zadnjih štirih ministrov za izobraževanje nismo dobili. Jernej Pikalo, ki je to novost uvedel, je na Dnevnikovo vprašanje, čemu, takrat odgovoril: »Ker tako predvideva bela knjiga.«

Obsežen dokument o viziji razvoja slovenskega šolstva, ki so ga pred štirimi leti pripravili najvidnejši strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja, naj bi bil resda biblija šolske politike, a se ga ministri držijo zgolj selektivno, vsak po svoje. Neobvezni izbirni predmeti pa denimo medtem v šole prinašajo predvsem dodatne organizacijske in finančne težave, učencem pa predmete za novo ocenjevanje, zaradi česar se vse redkeje udeležujejo interesnih dejavnosti.

»Osnovno šolstvo je postalo cvetlični šopek želja šolskih politikov,« se jezi prulski ravnatelj Dušan Merc. Dodaja: »Otroci se ne morejo osredotočati na veščine in vsebine, ki so resnično pomembne. Vse to pa močno draži šolski sistem.« V obe smeri, v širjenje programa oziroma novosti in hkrati v varčevanje, pač ne gre. Dokaz za to so učbeniške težave, ki so po besedah predsednika Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregorja Pečana »posledica shizofrene šolske politike«. Ta je hkrati prenavljala učne načrte in, zavoljo varčevanja, blokirala nakupe prenovljenih učbenikov. Zdaj pa je, pričakovano, denarja, da bi v šolskih skladih zamenjali vse učbenike hkrati, premalo.

Neodločno se je šolskega šopka želja lotila nova ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Najprej je šole obvestila, da se bo zgodnje uvajanje učenja tujega jezika zamaknilo za dve leti, dober teden kasneje pa je ravnatelje presenetila z novo okrožnico: zamika ne bo, pripravite se na september! Nenavadno, kajti denarja za izobraževanje v proračunu ni čudežno več, kot ga je bilo, učencev ne bo manj, kot jih je bilo doslej, v državi pa še vedno veljajo varčevalni ukrepi. Zato v šolah te dni upravičeno trepetajo, katera od cvetlic v šopku želja bo morala oveneti tokrat, da bo vode dovolj za druge, ki jim morajo ravnatelji še naprej zagotavljati nemoteno cvetenje.