Državno prvenstvo je zato vrhunec domačih tekmovanj. Osvojiti naslov državnega prvaka je največ, kar je mogoče v domači deželi doseči, tudi nastop je tekmovalcem v čast in ponos. Kakovost prvenstva je mogoče tudi meriti. Če je bilo moško državno prvenstvo v vožnji na čas v okviru festivala Franja po kakovostni udeležbi ocenjeno (le) kot 517. mednarodna dirka na svetu oziroma kot primerljivo prvenstvom Maroka, je nedeljska cestna dirka nekaj kakovostnih razredov višje, na 220. mestu. Šteje seveda kakovost kolesarjev. Najbolje zastopana so prvenstvo Francije, ki šteje kot 57. najmočnejša dirka na svetu, Italije (79.) in Belgije (81.). Če bi šteli le prvenstva, je slovensko ocenjeno kot dvanajsto na svetu.

Državna prvenstva so prvovrstni dogodek v vseh elitnih kolesarskih državah. Glede izvedbe se temu približuje tudi slovensko, zadnja leta vedno v izvedbi Adrie Mobil. Povsod hkrati. Z prvenstvom z vsemi najboljšimi na startu se tudi v Sloveniji ne more ponašati nobena uglednejša in množičnejša panoga. Nastopijo vsi najboljši. No, Simon Špilak je bil tudi tokrat izjema. V svetu so špilaki redki. A treba je vedeti, da je Simon Špilak posebnež, pri katerem racionalnih razlogov za nenastop ni. Verjetno se je znova odločil po vetru. Ali soncu, ki ga sicer ne mara. A čez dan ali dva nihče niti na domači sceni ne bo vedel, da je bil Špilak le ob ogradi med publiko. Prvaka bodo poznali vsi. Luka Pibernik je takoj omenil, da težko čaka majico. Polona Batagelj je ni slekla že pet let in tudi včeraj je v Mirni Peči z veliko emocije omenila ponos, s katerim bo v petek v Ljubljani začela nastop na največji ženski etapni dirki na svetu, Giru Rosa.

Morda je prav kolesarski zgled mogoče prenesti še v katero panogo. Ni treba čakati na tuje funkcionarje.