Zelo verjetno je, da bo Rakovec prijazno razlagal, kako je zmanjšal dolg zveze, da je z več kot 100.000 evri pomagal klubom, da je njegova pisarna urejena, da bomo kmalu dobili sodoben hokejski center v Grosupljem, da je opazil prebujanje rivalstva med Olimpijo in Jesenicami, da so otroci navdušeni nad hokejem, zato se množično vpisujejo v hokejske šole... Rakovcu je treba priznati, da lepo govori. Ko pripoveduje o hokeju, človek dobi občutek, da panoga vse od njegovega prihoda na čelo hokejske zveze doživlja pravljico. Zdi se, da predsednik naravnost uživa v tem hokejskem vrhuncu, zato niti najmanj ne preseneča, da je svoj prvi štiriletni mandat v vsej svoji skromnosti ocenil za najuspešnejšega vseh časov. Pomislite, kako zmagoslavno se lahko počuti šele v teh dneh, ko se je otresel nadležne opozicije, ki je želela prekiniti njegovo prekrasno vladavino. Lahko se hvali naokoli, da mu nihče nič ne more, a dejansko bo veliki zmagovalec postal šele takrat, ko bo razmere znotraj panoge vzel kot opozorilo, da je treba spremeniti način dela.

Domači hokej potrebuje več povezovanja. Na funkcije odločanja znotraj hokejske zveze je treba vključiti širši krog ljudi. Primarni kriterij mora biti vedno zgolj znanje in ne pripadnost, saj bo le tako mogoče pripraviti resno strategijo razvoja. Nujen je premislek o prioritetah, kamor bi moralo soditi državno prvenstvo, ki so mu z vsakoletnim spreminjanjem sistema oskrunili ugled.

Gospodje, ne sprenevedajte se. Odprite oči in se ozrite naokoli. Je to hokej, ki si ga zares želite?