Za Lisco, priznanim proizvajalcem ženskega perila, kopalk in bluz s 60-letno tradicijo, je rekordno leto, ki ga namerava direktor Goran Kodelja letos še nadgraditi. V poslovnem načrtu sevniške skupine, ki zaposluje več kot 700 ljudi in je lani ustvarila skoraj 29 milijonov evrov prihodkov ter 2,2 milijona evrov čistega dobička, pričakujejo petodstotno rast prodaje in približno 20-odstotno rast dobička.
Čisti dobiček na ravni skupine, ki ustvari vse prihodke s prodajo izdelkov pod lastnima blagovnima znamkama Lisca in Cheek, naj bi v jubilejnem letu zrasel na 2,6 milijona evrov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa na 4,2 milijona evrov. Pri uresničevanju načrtov bo ključna krepitev poslovanja na tujih trgih. Lisca sicer po besedah Kodelje največ, okoli 20 odstotkov, prihodkov še vedno ustvari v Sloveniji, sledita ji Hrvaška in Nemčija, kjer je lanska prodaja poskočila za desetino. »Letos bomo največje rasti prodaje zabeležili na tistih trgih, kjer je vrednost prodaje še sorazmerno nizka, na primer na Madžarskem in v Romuniji, med strateškimi trgi pa načrtujemo največjo rast v Italiji,« je razkril načrte Kodelja.
Dobiček tudi za odplačilo dolgov
Nadaljnja rast je več kot dobrodošla novica za belokranjskega poslovneža Darija Južno, ki prek povezanih podjetij lastniško obvladuje Lisco, iz katere si zadnja leta redno izplačuje vse višje dividende, s katerimi med drugim odplačuje dolgove. Samo dve njegovi podjetji, Vizija Holding in Vizija Holding Ena, sta imeli ob koncu lanskega leta denimo skupno več kot 50 milijonov evrov finančnih obveznosti. Njuni skupni finančni prihodki pa kljub nenehno rastočim izplačilom dividend družb v poslovni mreži Južne ne presegajo petih milijonov evrov. Matična družba skupine Lisca je denimo lani delničarjem v obliki dividend izplačala dobrih 1,44 milijona evrov. Bilančni dobiček je tedaj znašal nekaj manj kot 1,7 milijona evrov. Tudi letošnja zgodba ne bo bistveno drugačna. Na skupščini, ki je sklicana za jutri, bodo delničarji odločali o predlogu, po katerem si bodo razdelili levji delež 2,7 milijona evrov visokega bilančnega dobička, in sicer 1,71 milijona evrov.
Visoke dividende ne ovirajo razvoja
»Kljub povečanju deleža dobička za dividende imamo dovolj razpoložljivega denarnega toka, tako za investicije kot tudi za nadaljnje zmanjševanje naših obveznosti do bank,« je dejal Kodelja. Lisca dolguje bankam trenutno okoli devet milijonov evrov, ob koncu leta pa naj bi bila pri njih zadolžena le še za osem milijonov evrov. Da dividendna politika ne hromi investicijske politike, dokazuje tudi podatek, da je Lisca za vlaganja lani namenila 970.000 evrov, letos pa bo po besedah Kodelje za vlaganja na voljo okoli 840.000 evrov.
Dinamika vlaganj sicer ni tako krepka kot v preteklih sedmih oziroma osmih letih, vendar je to posledica dejstva, da ne vlagajo več v nove prodajalne. V mreži skupine Lisce je že več kot 120 lastnih in franšiznih prodajaln. Investicije bodo tako namenjene predvsem posodabljanju obstoječih prodajaln, pravi Kodelja.
Poslovni model se obrestuje tudi matični družbi Lisca, ki je lani okrepila prihodke za slabih šest odstotkov, na 18,6 milijona evrov, medtem ko je čisti dobiček zvišala za kar polovico, na dobrih 2,2 milijona evrov. To je najvišji dobiček v 60-letni zgodovini Lisce. V primerjavi s prejšnjimi leti se je okrepil tudi EBITDA, in sicer na 2,9 milijona evrov, kar je 16 odstotkov več kot leto pred tem. In rast se bo podobno kot na ravni skupine nadaljevala. Kodelja napoveduje 2,4 milijona evrov čistega dobička in 3,3 milijona evrov EBITDA.
