Podjetjem sta za internacionalizacijo poslov na voljo spet dva Spiritova razpisa, prijave nanju pa so mogoče samo do 31. julija. V sklopu razpisa za sofinanciranje individualne udeležbe na sejmih je na voljo 400.000 evrov, za sofinanciranje stroškov tržnih raziskav na novih tujih trgih pa 176 tisočakov. Četudi je znesek sofinanciranja sorazmerno majhen, saj lahko posamezno podjetje za sofinanciranje udeležbe na sejmu prejme največ 60 odstotkov stroškov oziroma osem tisoč evrov, za tržne raziskave novih trgov pa štiri tisočake, je med podjetji, predvsem malimi in srednje velikimi, ki so usmerjena v rast s povečanim izvozom, vsako leto precej več zanimanja, kot je na voljo denarja.

Enkrat več, drugič spet manj

Dobrega pol milijona evrov za sicer samo en segment dejavnosti v podporo slovenskim izvoznikom res ni veliko, hkrati so zneski, ki jih država nameni za sofinanciranje izvoznikom, vsako leto nekoliko drugačni. Tako je Spirit za sofinanciranje tržnih raziskav leta 2012 namenil 120 tisoč evrov in s tem podprl 31 podjetij, leta 2013 je bilo denarja dvakrat več, lani se je znesek s četrt milijona spustil na 190 tisočakov, podjetja pa so porabila samo 184 tisoč evrov.

Medtem ko je imel še leta 2013 Spirit za sofinanciranje individualne udeležbe na sejmu kar 700 tisoč evrov, omejitev na podjetje pa je bila tako kot letos osem tisoč evrov, je letos torej za dobrih 40 odstotkov manj denarja, podporo pa naj bi dobilo samo 50 podjetij. Lani spomladi se je za finančno podporo za sodelovanje na sejmih potegovalo 246 podjetij, sofinanciranje so odobrili 59, za tržne raziskave pa je bilo zanimanja samo pri 47 podjetjih in 40 so sredstva tudi odobrili.

V Plastiki Skaza oba razpisa dobro poznajo in so se v preteklosti nanje že prijavljali. »Tržne raziskave so nam pomagale pri prodoru na tuji ciljni trg, s sejmi pa utrjujemo pozicijo lastne blagovne znamke. V preteklosti smo bili uspešni tudi na razpisu P4 in prav bi bilo, da se ponovno ponudi podobna pomoč po razpisih ne samo za razvojne aktivnosti, ampak tudi za tehnološko opremo in širitev proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji. Vlagatelje je potrebno privabiti in zadržati v Sloveniji. Prav razpisi so po mojem mnenju idealen način, da nam pomagajo pri razmišljanju o širjenju zmogljivosti, s tem pa si povečujemo konkurenčnost in privabljamo strateške partnerje,« meni Tanja Skaza, direktorica Plastike Skaza.

Vizija je jasna

Razpise spremljajo in se nanje prijavljajo tudi v Duolu. »Vendar smo vse aktivnosti izvedli in jih izvajamo, ne glede na to, ali smo bili oziroma bomo na razpisih uspešni. Ne delamo torej nečesa, za kar so na voljo razpisna sredstva, ampak samo izkoristimo priložnost, če se ta pojavi. Prava podjetniška želja vstopa na nov tuji trg ali pa predstavljati se na sejmu mora biti neodvisna od kakršnih koli razpisov,« poudarja Dušan Olaj.

Zagonsko podjetje MESI aktualna Spiritova razpisa pozna in podpira. Letos bodo na razpisu za sodelovanje na sejmih kandidirali tretjič, podporo pa si priskrbijo za udeležbo na sejmu Medica, ki se odvija novembra v Düsseldorfu. »Če nas ni tam, potem preprosto ne obstajamo. Na sejmu srečamo večino naših zastopnikov po svetu, s katerimi nato celo leto sklepamo posle. Gre za izredno dobro državno iniciativo,« meni Jakob Šušterič, direktor.

Razpis za raziskave novih tujih trgov pa zanje ne pride v poštev. »Edini upravičeni strošek je agencija, ki raziskavo opravlja. V startup svetu moramo take raziskave opravljati sami. Tako se tudi ogromno naučimo od kupcev, jih dobro spoznamo in sproti mogoče tudi že kaj prodamo. Če pa to naredi agencija, rezultat pogosto ostane na papirju in se pri tržni strategiji potem ne uporablja.«

Za Steklarno Hrastnik razpisa zaradi simbolične finančne podpore nista zanimiva. »Taki ukrepi lahko koristijo predvsem manjšim podjetjem. Večino kupcev pridobimo na sejmih in tradicionalnih se moramo udeleževati. Vsak sejem nas stane tudi do 50 tisoč evrov, manjši na novih trgih manj, torej je znesek subvencioniranja simboličen in je sploh vprašanje, ali je vredno za ta denar toliko birokracije in časa,« poudarja direktor steklarne Andrej Božič.

»Raje bi videl, da bi bilo v EU subvencij in pretakanja denarja iz gospodarstva sem in tja čim manj. Mi potrebujemo predvsem bolj konkurenčne stroške energije brez davkov, kot je na primer v tujini, primerljivo obdavčitev dela, enostavne birokratske postopke, posebej pri gradbenih in okoljevarstvenih postopkih.« jpš