Zadrugo Dobrote je ustanovil Sebastjan Pikl skupaj z Juretom Strahom in Matejem Mohorkom, a nihče od njih v sami zadrugi ni zaposlen, temveč za zadrugo delajo in jo vodijo prostovoljno. Tekstilnico pa so zasnovali kot projekt, za katerega jim je med letoma 2012 in 2014 od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter evropskega socialnega sklada uspelo pridobiti 85 odstotkov denarja za plače zaposlenih. Od januarja letos pa tega denarja ni več in so prepuščeni trgu.
Obrat vodi Suzana Tratnik, Slavko Rožič pa skrbi, da po Sloveniji postavljajo nove in nove zabojnike, v katere lahko ljudje odlagajo tekstilne izdelke, ki jih ne potrebujejo več. »Vseskozi trdo delamo in se trudimo, da bi obstali,« pravi Rožič, ki je večinoma na terenu. »Dela je še vedno veliko. Zaenkrat tudi še imamo šest zaposlenih in nekaj pogodbeno zaposlenih za določen čas. Upamo, da bomo tudi te uspeli zadržati, čeprav so razmere težke. Brez ljudi namreč ne moremo delati,« pravi Tratnikova.
Donosne industrijske krpe
Za njimi je obdobje, ko je dela največ tudi zato, ker ljudje menjujejo zimska oblačila z letnimi in se to zelo pozna. Kako veliko je tistih, ki oblačila, ki jih ne potrebujejo več, odvržejo kar v zabojnike, pa kažejo tudi številke.
»Mi smo začeli delati, ko smo imeli na Koroškem postavljenih prvih pet zabojnikov. Danes jih imamo že 105, in to po celotni Koroški, v okolici Pohorja, Savinjski dolini, tudi v Ljubljani, na Vrhniki in v Borovnici. A se dogovarjamo, da jih bomo postavili tudi še v Domžalah, Mariboru in Celju, še dodatne bomo zagotovili v Velenju, kjer jih sicer tudi že imamo nekaj. Skratka, nenehno se širimo,« pravi Rožič.
Vse, kar prepeljejo v skladiščno-predelovalni obrat zadruge v Dravogradu, pregledajo in iz kupov tekstila izločijo takšna oblačila ali obutev, ki so še vedno lepo ohranjena in primerna za nadaljnjo uporabo. »Po ta prihajajo socialno ogroženi in odvisniki, ki si novih ne morejo kupiti. Žal je teh vedno več. Prihajajo iz celotne Mežiške doline, pa tudi Podravja,« še pove Rožič.
Danes je njihov glavni vir dohodka prodaja čistilnih krp, ki jih izdelujejo iz odpadnega tekstila in prodajajo mehaničnim delavnicam in industrijskim obratom. Prihodke jim prinaša tudi industrijska pralnica, na tretjem mestu pa je šivalnica. Vse, česar ne morejo predelati, odprodajo v tujino, kjer iz odpadnega tekstila izdelujejo tudi izolacijski material. »Delamo vse, da bi se obdržali nad vodo,« pravi Tratnikova. Če jim čas dopušča, iz tekstila sami šivajo tudi nove izdelke, kot so copati, dekorativne prevleke za blazine ali vrečke iz blaga, tudi punčke, torbice, krpanke in še marsikaj. A je treba te izdelke na koncu vedno tudi prodati, največkrat v okviru kakšne tržnice, za kar pa je časa vse manj.
