V zadnjih dneh smo lahko na ekipnem evropskem atletskem prvenstvu v Stari Zagori veliko opazovali skakalko troskoka Sašo Babšek. Lahko smo se prepričali, da je pozitivna oseba, ki se veliko smeje. Hkrati je ves čas dajala vtis, da svoj posel jemlje zelo resno. Polovičarstva na svoji poti ne pozna, želi biti vrhunska na vseh ravneh, s katerimi se spoprime v življenju. Vse skupaj ji pri 23 letih odlično uspeva. Kot kaže, se bo atletiki v naslednjih letih posvečala vse bolj. Njena športna kariera očitno ne bo le prehodna v dijaških in študentskih letih. Zadnji uspehi so jo namreč spodbudili, da razmišlja vse bolj po atletsko.
Športnica iz Brezij pri Poljčanah se je začela resno ukvarjati z atletiko dokaj pozno. Šele z vstopom v srednjo šolo se je včlanila v Atletsko društvo Slovenska Bistrica ter takoj začela sodelovati s trenerjem Boštjanom Fridrihom. »Na osnovni šoli sem obiskovala atletski krožek, svojo šolo pa sem uspešno zastopala na tekmovanjih. Prvo večjo potrditev sem dobila, ko sem na državnem prvenstvu mlajših mladink v Celju v skoku v daljino z dosežkom 543 centimetrov zasedla drugo mesto. Pred tem mi nikakor ni uspelo preskočiti petih metrov,« se je na dolgi poti proti Stari Zagori spominjala Saša Babšek, ki je minuli konec tedna znova po dolgem času nastopila v skoku v daljino, saj jo je zaradi številnih odpovedi potrebovala slovenska reprezentanca, kot zadnja sprinterka pa je bila članica tudi v štafeti 4x100 metrov. »Kmalu po tistem sem se zaradi zdravstvenih razlogov, imela sem premalo železa v krvi, odločila, da ne bom več tekla na 400 metrov. Posvetila sem se sprintu ter daljini, v četrtem letniku pa sem se odločila, da se preizkusim v troskoku, torej disciplini, s katero sem od nekdaj simpatizirala.«
Po končani gimnaziji v Slovenski Bistrici se je Saša Babšek vpisala na mariborsko pedagoško fakulteto, smer razredni pouk. Pravi, da se ji je bilo med študijem lažje posvečati atletiki kot v dijaških časih. Obveznosti na fakulteti je opravljala sproti. Ta teden bo pri 23 letih opravila zadnji izpit ter se kasneje vpisala na magistrski študij. »Ko sem na državnem prvenstvu med starejšimi mladinkami osvojila kolajno, mi je trener rekel, naj se odslej posvečam troskoku, s čimer sem se takoj strinjala,« se spominja obetavna športnica. Kmalu je izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu za mlajše članice v Tampereju, kjer je predlani z dosežkom 12,80 zasedla 15. mesto. Lani je bila četrta na balkanskem prvenstvu v Romuniji, letos pa je marca v Pragi nastopila na svoji prvi večji članski tekmi, kjer je bila z dosežkom 13,46 na dvoranskem EP 19. Pred dobrim tednom je na finalu atletskega pokala Slovenije prvič preskočila mejo 14 metrov, in to celo dvakrat, a s premočnim vetrom. Na isti tekmi v Celju je v dovoljenih razmerah izboljšala osebni rekord (13,70 m), ob tem, da se z odrivno nogo ni dotaknila deske.
Na omenjeni tekmi je prvič v karieri premagala Snežano Vukmirović. »Snežana in Marija Šestak sta bili vselej moji domači vzornici. Zato mi je zmaga proti Snežani pomenila veliko. Zdaj bom naredila vse, da jo bom premagala čim večkrat.« Pravi, da ima največje rezerve v tehniki, in sicer med prvim in drugim skokom. »Tretjega imam kot nekdanja skakalka v daljino dobrega, tudi hitrost imam kot nekdanja sprinterka dovolj dobro. V Celju, kjer sem dosegla svoje osebne rekorde, še zdaleč nisem izvedla tehnično popolnih skokov,« se svojih prednosti in pomanjkljivosti zaveda Štajerka, ki poudarja, da se s trenerjem Fridrihom odlično dopolnjujeta. Njeni naslednji tekmovalni cilji so vezani na univerziado v Južni Koreji, kamor bo kmalu odpotovala z jasnim ciljem po uvrstitvi v veliki finale.
O svoji varovanki z izbranimi besedami govori Boštjan Fridrih. »Priznam, da me Saša s svojimi daljinami preseneča. Odkrito povedano, ne vem, kje so trenutno njene meje. Ima veliko volje in energije, da se razvije v vrhunsko atletinjo. Zavedava se rezerv in se bova potrudila, da jih izboljšava,« pravi Boštjan Fridrih. Trener zaključuje, da izpolnitev norme za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Pekingu (14,20 m) ni nemogoča, a je trenutno še precej oddaljena. Glede na starost in voljo bo imela Saša Babšek še dovolj časa, da izpolni svoje članske cilje ter najprej postane redna članica slovenskih odprav na velika tekmovanja, v nadaljevanju pa tudi atletinja z najvišjimi športnimi ambicijami.
