Sedmerica dijakov z Gimnazije Vič se je pred časom vrnila iz ameriške države New York na široko nasmejana. Prav vsi so namreč na mednarodni srednješolski olimpijadi za svoj projekt prejeli medaljo, in to v konkurenci skoraj 1200 projektov. Na viški gimnaziji so sicer zdaj že vajeni mednarodnih odličij, a tokrat je njihov ponos še večji, ker se projekti dotikajo vsakdanjega življenja in prinašajo novosti na področju okolja in trajnostnega razvoja.

»To niso neke abstraktne naloge. Dijaki vedno na koncu naloge zapišejo, kako to znanje služi človeku in družbi ter kako bi lahko nadaljevali raziskovanje,« je poudarila profesorica kemije Alenka Mozer, ki je bila mentorica pri treh nagrajenih projektih in mnogih prej, svoje izkušnje pa je pripravljena deliti z drugimi šolami. »To je naša poklicna etika, entuziazem in na marsikateri šoli so podobni učitelji, ki čakajo na takšne priložnosti,« je prepričana.

Zmagoslavni načrt

Jure Miklavčič iz tretjega letnika si je zlato priznanje in najvišjo nagrado na tekmovanju prislužil z idejo o sistemu varčevanja z vodo. »Pasivni preklopni ventil bo vodo, dokler ne bo segreta na 35 stopinj Celzija, da se boste lahko tuširali s prijetno toplo vodo, preusmerjal v zbiralnik. Šele, ko se bo dovolj segrela, pa jo bo usmeril do tuša,« je pojasnil princip, ki se ga je seveda domislil med tuširanjem, model ventila pa je izdelal kar v domači delavnici. »Ni šlo v tretje, ampak v sedmo,« se je nasmejal ob pripovedovanju, koliko prototipov je nastalo do končnega produkta.

Toda Jure tokrat na tekmovanju ni nastopil z njim, ampak s poslovnim načrtom. »Najprej sem bila skeptična, ali se lahko tega kot mentorici lotita biologinja in anglistka, ampak z vsemi našimi dosedanjimi izkušnjami smo nekako zmogli,« je priznala profesorica biologije Sonja Artač in pokazala načrt v obliki kapljice. V njem je Jure ocenil, da bi produkt stal od 70 do 90 evrov, če bi ga kupilo samo deset odstotkov gospodinjstev, pa bi zaslužek znašal 1,7 bilijona evrov v Evropi in 900 milijonov evrov v Združenih državah Amerike. Ima še kup idej, a najprej se želi povezati s kakšnim podjetjem, da bi se ventil pojavil na trgu, sam pa bi si rad z zaslužkom kril stroške študija v tujini.

Koristne zelene alge

Tudi naslednji projekt, s katerim si je Anže Lovše prislužil zlato priznanje, pomeni precejšnjo novost na področju zelene energije. »Ker je trajnostni razvoj ena izmed najpomembnejših tem v znanosti in tehnologiji, sem se odločil, da bom preizkusil enocelične zelene alge v produkciji bioplina,« je gimnazijec skromno povzel svojo idejo, kako alge, ki so recimo odpadek v jezerih, enostavne pa so tudi za gojenje, učinkovito uporabiti. Sam je sicer za raziskovanje uporabil vzorec iz čistilne naprave. Upa, da bo ta tudi v prihodnje mesto za nadgradnjo njegove ideje. »Eden izmed mojih dolgoročnih ciljev je zaprti sistem, ki bo porabljal bioplin, pridelan s strani zelenih alg in bakterij, in poganjal generator za produkcijo električne energije,« je razkril Lovše, odločen da bo nadaljeval delo, ki mu je v užitek.

Škodljivi prašni delci

Dva nagrajena projekta pa so na Viču razvili v sodelovanju z Inštitutom Jožefa Stefana. Prvega sta se lotila sošolca iz drugega letnika Vid Klopčič in Nejc Hirci, ki se že veselita jeseni, ko bo njuna mobilna aplikacija tudi že brezplačno dostopna. Uporabnikom pa bo omogočala, da bodo izvedeli, kakšna je trenutna onesnaženost zraka v našem glavnem mestu. »Najin cilj je bil ljudi ozavestiti o problematiki onesnaženosti zraka in jih obvarovati pred prašnimi delci,« sta povedala dijaka, ki sta na olimpijadi že spoznala Američana, ki razvija prenosne merilne naprave, in dopuščata možnost, da kaj nastane še iz tega poznanstva.

Ne le fantje, z inštitutom sta sodelovali tudi dekleti. Zala Štefanič in Hana Zupan sta v projektu z naslovom Geografsko poreklo mleka razvijali metodo, s katero bi enostavno potrdili geografski znak na živilu. »Kar 20 odstotkov kozjega mleka lahko zamenjajo s kravjim mlekom, ne da bi opazili spremembo v okusu, dodajajo pa tudi vodo in različne praške,« sta povedali punci, ki sta dve leti jemali vzorce mleka v različnih regijah po Sloveniji, hkrati pa merili njegovo kakovost, ki je mimogrede najboljša v alpski regiji. Njuni izsledki so šli najprej, saj sta bili del evropskega projekta, ki se bo končal takrat, ko bosta obe že na študiju kemije. Za to ju je dokončno navdušila prav ta izkušnja.

In še zadnji, najmlajši Luka Derganc iz prvega letnika se je kot pionir preizkusil v kategoriji umetnost. Že po nekaj mesecih v gimnaziji se je lotil snemanja filma Dnevnik prihodnosti, katerega sporočilo je, da smo mi tisti, ki spreminjamo prihodnost. Z njim je sicer ciljal na naravo, ampak vsi ti dijaki so zgled, da mladi lahko spreminjajo tudi družbo.