Dnevnik je že decembra lani opozarjal, da so občinski popusti za Arnaouta sporni. Mestni svet je tedaj po skrajšanem postopku sprejel spremembe podrobnega prostorskega načrta, ki je umestil predvideni objekt v mariborsko mestno tkivo. Predlagani sklep, ki ga je blagoslovila koalicija župana Andreja Fištravca, je dovolil Arnaoutu gradnjo visokošolskega kompleksa, ki ponuja osemkrat manj parkirnih prostorov, kot jih zahteva krovni prostorski načrt. V njem je namreč zapisano, da mora visokošolska novogradnja zagotoviti en parkirni prostor na tri študirajoče. Pri (napovedanih) 2500 študentih bi to zahtevalo približno 833 parkirnih prostorov. Sprejeti krovni občinski akt pa je zaobšel to določilo in je v 12. členu dopustil gradnjo poslopja, ki bi na 18.000 kvadratnih metrih pozidanih površin imelo le 105 parkirnih prostorov.
Nižji občinski akt nelegalno preglasil višjega
Sprejeti prostorski načrt se je izkazal kot nezakonit in neustaven prav zaradi omenjenih parkirišč. Njihovo število je namreč opredeljeno v hierarhično višjem aktu, to je v urbanistični zasnovi Maribora iz leta 2001. Nižji akt pa ne more preglasiti določil iz višjega. Barbara Radovan, generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanje, je zato občino pozvala, naj razveljavi nezakoniti člen prostorskega načrta. Če tega ne bo storila, bo ministrstvo s pomočjo vlade sprožilo postopek ocene ustavnosti in zakonitosti navedenega člena. V upravi Mestne občine Maribor zdaj iščejo ustrezne strokovne rešitve, s katerimi bi odpravili nezakonitost in jih nameravajo predložiti v sprejem mestnemu svetu predvidoma na prvi seji po poletnih počitnicah.
V tem kontekstu se je izkazala kot pozitivna okoliščina, da sirski podjetnik, ki živi v Kuvajtu, očitno ni nikoli mislil resno z gradnjo ameriške univerze, temveč je gradbeno jamo proslulega Mariborskega kulturnega središča (Maks) kupil poceni najbrž tudi zaradi drugih, ta čas še nedoločljivih interesov. Ni zanemarljivo dejstvo, da mu je sporni prostorski načrt dopustil, da se v načrtovani novogradnji poleg izobraževalne izvajajo tudi trgovske, storitvene, stanovanjske in športne dejavnosti.
Če pa bi se razpletlo drugače in bi Arnaoutovo slovensko podjetje Ebla že sprostilo obljubljenih 20 milijonov evrov in hotelo graditi izobraževalno ustanovo za petične študente z arabskega polotoka, bi se občina znašla v zagati.
Zaradi nezakonitega prostorskega načrta namreč investitor ne bi mogel pridobiti gradbenega dovoljenja, če pa bi ga že prejel in zaradi pritožbenega roka še ne bi bilo pravnomočno, ga ne bi smel uporabiti.
Nezakonitost bi lahko bila temelj za odškodninsko tožbo
Po najugodnejšem scenariju bi gradnja zastala zgolj toliko časa, dokler občina ne bi ustrezno spremenila krovnega urbanističnega akta in sprejela zakonitega prostorskega akta ali pa bi od investitorja terjala gradnjo dodatnih 700 parkirnih prostorov. Naložbenik pa bi obenem imel temelj za vložitev tožbe zoper občino, če bi mu zaradi njene malomarnosti nastala škoda. Ampak, kot že rečeno, takšne tožbe Arnaout zelo verjetno ne bo vložil. Podjetnež se namreč nikoli ni držal napovedanih rokov, pred tedni pa je javno odstopil od načrtovane visokošolske gradnje. Kot razlog je navedel, da je bil na informativnem pogovoru na Policijski upravi Maribor. Tam ga je kriminalist med drugim spraševal tudi o finančnih transakcijah, ki so potekale v ozadju nakupa Maksove gradbene jame.
O resnosti njegovih napovedi priča tudi že znano dejstvo, da je Ebla v minulih 19 mesecih plačala samo en obrok najemnine za 1700 kvadratnih metrov veliko občinsko parcelo v Maksovi luknji. Občina je zato marca vložila izvršbo zoper neplačnika v višini 8461 evrov, kolikor so tedaj znašale zapadle terjatve. Izkazalo se je, da Ebla na svojem računu ni imela toliko denarja, saj je občina 16. aprila prejela le delno plačilo 4631 evrov.
