Z vodjo projekta dr. Matejo Sedmak so se predstavnice različnih kultur pogovarjale o medkulturnosti, o sprejemanju različnosti, o lastnih izkušnjah in seveda pravljicah. Pravljice so namreč tiste, zaradi katerih so se zbrali na okrogli mizi, saj so v preteklih mesecih v koprskih vrtcih, osnovnih, srednjih šolah in dveh fakultetah skupaj z raziskovalkami UP ZRS izvajale pravljičarsko – medkulturne delavnice, na katerih so mlajšim in starejšim otrokom ter mladostnikom prek pravljic predstavljale svoje kulture. Tako so otroci in mladostniki s pomočjo pravljic odpotovali do Indije, Azerbajdžana, Avstralije, Bosne, Indonezije, Srbije, Rusije ali Makedonije. Z javnim dogodkom, zaključno okroglo mizo, pa so te kulture želeli približati tudi širši javnosti.
Brezčasnost pravljic
»Pravljice so univerzalne - ne glede na to, kako zelo so si lahko navidezno kulturna okolja, iz katerih izhajajo različna in v katerih jezikih so zapisane, izražajo brezčasnost in brezprostorskost. Izražajo vselej iste strahove, želje, hrepenenja, odtenke človeških odnosov in izraze čustev, ki so nam vsem lastni,« je o pravljicah kot nosilkah medkulturnega dialoga uvodoma spregovorila dr. Mateja Sedmak.
Pravljice, ki najbolje predstavljajo njihove kulture, so izbrale predstavnice kultur tretjih držav, ki živijo na Obali, in sicer Sasikala Perumal (KD Svilena pot), Edita Svraka (Žensko Združenje Bedem), Aine Lee-Pedersen (KD Svilena pot), Violeta Matijević (KD Kočo Racin Obala), Nada Čupković (AKUD Kolo), Dijana Harčević Ćatić (KD Behar), Yelena Karimova (KD Svilena pot), Wusiana Klobasa (KD Svilena pot) ter Bogdana Pirec in Aleksandra Pirec. Raziskovalke inštituta za družboslovne študije UP ZRS so izbrane pravljice uredile v knjižico Na krilih pravljic okoli sveta, ki so jo tudi razdelile otrokom v vrtcih in sodelujočih šolah.
»Ni bilo enostavno izbrati pravljico; o tem, katera bi bila najprimernejša, sem se veliko pogovarjala z drugimi. Na koncu smo izbrali pravljico Dvorec med nebom in zemljo, za katero smo vedeli, da bo otrokom blizu, saj v njej nastopajo zmaj, princ in princesa«, je o izboru pravljice povedala Nada Čupković, predstavnica srbske kulture. Otroci so izbrano pravljico lepo sprejeli, v vrtcu na Markovcu so jim pripravili celo kuliso – dvorec, da je bila pripoved pravljice še bolj doživeta.
Zvonjenje na vratih pri sosedih kot pred davnimi časi
Pripovedovanje pravljice pa je bil običajno zgolj uvod v predstavitev drugih značilnosti kulture. »Presenečena sem bila, koliko so otroci že vedeli o Indiji. No, pa tudi sicer ljudje v Sloveniji Indijo precej dobro poznajo«, je dejala Sasikala Perumal iz društva Svilena pot. Svojo kulturo je na delavnicah predstavljala tudi s pomočjo kviza, pripovedi o življenju v Indiji, fotografij in tradicionalnega oblačila.
Udeleženke okrogle mize so med drugim spregovorile o prihodu v Slovenijo in doživljanju nove kulture. Wusiana Klobasa, ki je prišla iz Indonezije pred osmimi leti, je o navezovanju stikov s sosedi povedala: »Kot je pri nas v navadi, sem pripravila nekaj hrane, pozvonila bližnjim sosedom in se predstavila. Presenečeni so mi dejali: to pa je kot pred davnimi časi, tega nihče več ne počne.«
S pomočjo pravljic razbijajo stereotipe
Dijana Harčević Ćatić, ki se je v Koper preselila pred dvema letoma, pravi: »Ljudje v Sloveniji pogosto zelo stereotipno gledajo na Bosno in Bosance. Vsi poznajo Fato, ki ima neke določene značilnosti. Tudi zato sva se z Edito Svraka odločili, da prek pravljice Fata in Zlata predstaviva še drugo Fato, ki je nekoliko drugačna in tako morda pripomoreva k razbijanju stereotipov.
Prav to je bil eden od namenov projekta: uporabiti pravljice kot sredstvo medkulturnega dialoga in spoznavanja kultur tretjih držav, preko njih pa prispevati tudi k zmanjševanju predsodkov in stereotipov.
»Veseli smo, da je Ministrstvo za notranje zadeve s sofinanciranjem Sklada za vključevanje državljanov tretjih držav finančno omogočilo izvedbo projekta.
Odziv vrtcev in šol je resnično presegel pričakovanja. V mnogih so izrazili željo po več delavnicah, ki bi potekale kontinuirano, čez vse leto« nam je še povedala dr. Mateja Sedmak.
