KJE NAM JE USPELO
Vstop v EU
Referendum o pristopu Slovenije k EU je potekal 23. marca 2003. Na volišča se je tedaj odpravilo dobrih 60 odstotkov volilnih upravičencev, za vstop v EU pa se je opredelilo skoraj 90 odstotkov volilcev. Slovenija je postala polnopravna članica EU 1. maja 2004. Ko smo ob lanski deseti obletnici opravili anketo med ljudmi, so sogovorniki kot prednosti vstopa v EU navajali odprtost meja in družbe, skupno denarno valuto, nove poslovne priložnosti, možnost črpanja evropskih sredstev, razvoj nevladnih organizacij... Glede na to, da so ljudje pričakovali več, ostaja grenak priokus: Slovenija bi morala v EU zahtevati več, dobiti več in pomeniti več.
Socialna pravičnost
Na urgenci pomoči potrebni resda čakajo osem ur na osnovno oskrbo, a zdravstvene storitve so v Sloveniji še vedno brezplačne. Iz davkov se napajajo tudi izobraževanje, dosežki znanstvenikov, ki jih financira javna agencija, in brezplačna pravna pomoč tistim, ki pravico iščejo na sodišču, pa si je ne morejo privoščiti. Našteti mehanizmi so ohromljeni: rezultati šolanja niso vrhunski, znanstveniki imajo komaj še za plače in pravica na sodišču je kilava, če je zaradi sodnih zaostankov nanjo treba čakati vrsto let in če si le bogati lahko privoščijo najboljše odvetnike. Vendar pa se javni servisi še niso pretvorili v zasebne, ki si jih lahko privošči le bogatunska elita.
Športni uspehi
Država polprofesionalnih ligaških tekmovanj, ki šteje zgolj dva milijona prebivalcev, se je takoj po osamosvojitvi odločno postavila na športni zemljevid sveta. Na prvih letnih olimpijskih igrah smo slavili bronasti medalji veslačev, na zimskih so nas razveselili smučarji. Dosežki so se kasneje nizali še hitreje. Na domačem evropskem rokometnem prvenstvu smo se okitili s srebrom, za evforijo pa je s prebojem na evropsko nogometno prvenstvo poskrbela Katančeva četa. Zgodili so se nam še Tina Maze, Vasilij Žbogar, Petra Majdič... Ne gre pa pozabiti niti sedmega mesta hokejske reprezentance na zadnjih olimpijskih igrah. Športniki so tisti, ki združujejo Slovence.
KJE NAM JE SPODLETELO
Zdrs na Balkanu
Slovenija je imela po vstopu v EU in Nato izjemno priložnost odigrati ključno vlogo pri stabilizaciji zahodnega Balkana, še posebej zaradi zgodovinskih in kulturnih povezav s temi državami, a svojega položaja ni izkoristila. V desetletju, ko je bila edina članica EU z območja nekdanje Jugoslavije, je Hrvaško pri vstopu v EU bolj ovirala kot ji pomagala, za Bosno in Hercegovino ni našla pametne ideje, spodletelo ji je tudi pri stabilizaciji Kosova. Danes je vlogo zagovornice interesov držav nekdanje Jugoslavije prevzela Avstrija, Slovenija pa se še naprej izgublja v tako imenovanem procesu Brdo. cd
Sprava kot bojišče
Četrt stoletja po prvi »spravni slovesnosti« (Kočevski rog, 8. julija 1990) ni jasno niti, ali je tedaj šlo za spravno slovesnost ali – kot trdijo v Cerkvi – le za spominsko mašo. Vse pogosteje je tudi slišati, da bi morali »spravo« nadomestiti s »pomiritvijo«. V vseh teh letih se nam torej ni uspelo zediniti niti okoli temeljnih pojmov, kaj šele da bi zmogli videti – in razumeti – zgodovino v njeni celosti, v tragičnem prepletu raznorodnih vzrokov in posledic. 70 let po koncu vojne ostajajo žrtve (po)vojnih pobojev nepokopane, množična grobišča neraziskana in neoznačena, o spomeniku vsem žrtvam pa še vedno le razpravljamo.
Korupcija in klientelizem
Slovenci, pričajo številne zgodbe, v »nedomačem« okolju delujejo spodobno. Ne poskušajo ogoljufati države pri davkih ali javnih naročilih, ne pade jim na misel, da bi poslovno hazardirali s tujim denarjem, podkupovali ali se šli klientelizem. V urejenih okoljih, ob delujočih nadzornih mehanizmih in pravni državi Slovencev ni mogoče razlikovati od Avstrijcev, Nemcev, Avstralcev ali Američanov. Genetsko je s Slovenci vse v redu, le lastne države in družbe si še nismo zmogli organizirati tako, da bi se tudi doma obnašali kot v tujini.
