To je težko razložiti, kajti Evropa podpira rešitev dveh držav. Ne samo to – Evropa je še bolj specifična glede mirovne rešitve. Vidi jo na mejah iz leta 1967, vzhodni Jeruzalem bi moral postati prestolnica bodoče palestinske države, naselbinske aktivnosti Izraela so za EU nezakonite in v nasprotju z mednarodnim pravom. Evropa je videla, da smo z Izraelci vodili mirovni proces več kot dvajset let. V nasprotju z rešitvijo dveh držav je Izrael v tem času zasegal vse več palestinskega ozemlja, zaradi česar je zdaj ogrožena rešitev dveh držav. Zato sem zelo presenečen, da se Evropa ni prej zganila in priznala Palestine. To ne bi bila gesta dobre volje, temveč korak za rešitev zamisli dveh držav. Zdaj smo namreč na razpotju. Ali nam bo s praktičnimi dejanji, kot je priznanje Palestine, uspelo zagotoviti že omenjeno rešitev ali pa Evropa ne bo storila ničesar, tako kot že zadnji dve desetletji, ko je zgolj z verbalnimi obsodbami kritizirala dejanja Izraela. Če se bo zgodilo slednje, bomo soočeni s povsem novo realnostjo tega konflikta.
Ste razočarani, ker Slovenija še ni priznala Palestine? Kako komentirate argumente slovenskih politikov, s katerimi so prestavljali proces priznanja Palestine?Pretiraval bi, če bi rekel, da sem razočaran. Slovenija je nedavno povzdignila diplomatski status našega diplomatskega predstavništva. Sem prvi veleposlanik, ki mu je vaš predsednik države namenil popolno ceremonijo predaje akreditivov, kar je sicer privilegij veleposlanikov povsem suverenih držav. Slovenija prav tako na glasovanjih v generalni skupščini OZN podpira Palestino. V pogovorih na zunanjem ministrstvu in s predstavniki različnih političnih strank nisem zasledil nasprotovanj priznanju. Očitno pri vladi obstajajo določeni razmisleki, zaradi katerih so prestavili proces priznavanja, so pa nas obvestili, da bo do priznanja prišlo še pred koncem leta. Upam, da se bo to dejansko zgodilo.
Ampak danes sta Združena levica in ZaAB vložili svoj predlog priznanja Palestine v parlamentarno proceduro...Združena levica in ZaAB zdaj poskušata spodbuditi priznanje Palestine. To je pozitivno. Mi to dejanje cenimo, ker s takšnim dejanjem parlamentarna opozicija opravlja svoje delo in izvaja pritisk na vlado. Upamo, da se bo s tem dejanjem pospešilo priznavanje Palestine.
V zadnjih dvajsetih letih je Izrael med mirovnim procesom močno okrepil aneksijo palestinskega ozemlja. Je z novo desničarsko vlado Benjamina Netanjahuja mirovni proces sploh še mogoče ponovno zagnati?Mogoče je, če bo izraelska vlada sprejela popolno prenehanje naseljenskih aktivnosti na Zahodnem bregu ter če bodo pripravljeni pogajanja voditi na podlagi meja iz leta 1967. Ni skrivnost, da Netanjahu temu nasprotuje. Dokler izraelska vlada ne bo sprejela teh temeljnih načel, pa se ni smiselno vračati za pogajalsko mizo. Francoska vlada z novo pobudo predlaga vrnitev za pogajalsko mizo za osemnajst mesecev. Mi smo to zamisel podprli, a Izrael jo je zavrnil. Vse torej kaže, da Izrael ni pripravljen sprejeti niti novih pogajanj niti mednarodnega konsenza o temeljnih načelih mirovnega procesa, ki niso zgolj palestinska.
Kaj bi nova priznanja palestinske državnosti pomenila za nacijo, ko pa rešitev dveh držav ni na vidiku?Priznanje Palestine ni zgolj simbolično dejanje. Ustvarilo bi namreč nove realnosti in pospešilo mirovni proces. Palestinska država po mednarodnem pravu sicer že obstaja, a je okupirana. Izrael je v dosedanjih pogajanjih vedno dvomil, da imamo pravico do države. S priznanjem mednarodne skupnosti, med njimi tudi Evropske unije, se ne bomo več pogajali, ali takšno pravico imamo. Pogajali se bomo zgolj še o načinu, kako končati okupacijo naše države. Izrael nas je vedno znova obtoževal, da z zavzemanjem za priznanje iščemo alternativo mirovnim pogajanjem. To ne drži. Po priznanju Palestine se bosta namreč pogajala enakopravna partnerja.
