Primer policijskega nasilja v ZDA je tako zgovoren, da bi bilo sila napačno ga prezreti. Kot veste, so v ZDA v zadnjem letu opazili velik porast uporabe prisilnih sredstev. Policist je z gumijevko zadavil preprodajalca cigaret. Policist je ubil mulca, ker se mu je njegov mobilni telefon v roki zdel kot ročni minomet. Policist je ustrelil mladeniča, ker se ni ustavil, ko je domov nesel vrečko čipsa. Dementnega starčka so policisti pretepli na ulici zaradi agresivne hoje. Voznika so na bencinski črpalki zvlekli iz avta zaradi domnevno napačne registrske tablice in ga tako mlatili, da se je z nostalgijo spomnil suženjskih časov na bombažnih poljih Georgije. Osemnajstletnega mladeniča je policist ustrelil v prsi, ker je ukradel zavojček cigaret. Najstnico je policist vlekel za lase po ulici, ker se je udeležila glasne zabave ob bazenu. Najstnika je policist ustrelil v hrbet, ker je mislil, da mu je mulo ukradel pištolo.

Demokratični javnosti je počil film, zadonel je glas ljudstva in nad varuhe reda in miru se je usul plaz besa in oblast, od občinske pa do zvezne, zavezana demokraciji in človekovim svoboščinam, je treščila s pestjo po mizi in citirala Slobodana Miloševića, ki je dejal: »Tega ljudstva ne bo nihče tepel!« Predsednik Obama je jezno godrnjal, da tega ne bo prenašal, in predstavniki ljudstva v kongresu so modro prikimavali. Ni minil niti dober teden, že so se pokazali prvi cvetovi nadaljnje demokratizacije. Enaindvajsetletnik je v Charlestonu s pištolo, ki mu jo je očka aprila kupil za rojstni dan, stopil v cerkev in umoril devet ljudi ter se mirno odpeljal z avtomobilom. Si predstavljate, kaj bi mu policija naredila pred mesecem dni? Ej, nalomili bi ga, da ga lastna mati ne bi prepoznala, nasuli bi mu svinčenk v hrbet, da bi krsto morali prenašati z žerjavom. A ker so v Washingtonu in drugih manjših glavnih mestih zveznih držav odločili, da si ameriška demokracija takšnega policijskega nasilja ne sme in ne more privoščiti, kaj šele tolerirati, je bil mladi morilec praznega pogleda, Dylann Roof po imenu, obravnavan kot demokraciji pritiče. Spoštljivo so ga ustavili na cestni blokadi, prijazno legitimirali, zaprosili, da stopi iz avta, mu prebrali pravice, ga odpeljali v zapor, ga nahranili, skopali, počesali, mu nadeli neprebojni jopič, da mu ne bi kdo kaj hudega naredil, ga zaslišali, mu dali odvetnika, pripravljajo mu pošteno sojenje in na koncu ga bodo obesili. Ne moreš verjeti, kakšna sprememba v odnosu policije do občanov.

Seveda se bodo oglasili nergači, ki bodo to čudovito spremembo popljuvali, češ, v vseh onih primerih so beli policisti pobijali in tepli črnce, mladi morilec pa je bel, iz srednjega razreda in urejene družine, ki prisega na ameriško zastavo in ustavo, zato so ga obravnavali kot malega boga. Ampak to bodo čivkali samo tisti, ki se na demokracijo, posebej ameriško, ne spoznajo. Sploh pa so bili pobiti v cerkvi navadni črnci.