Šalo na stran. Tokrat nekaj besed namenjamo klimatskim napravam. Dejstvo je namreč, da se številni odločijo za njen nakup šele ob največji vročini, čeprav jo je najpametneje kupiti v predsezoni, ko imajo tudi serviserji še dovolj časa za vgradnjo. Ko 'zakuha', je drugačna pesem.

Ob nakupu klimatske naprave posebno pozornost namenite energetski učinkovitosti naprave in preverite porabo energije pri hlajenju in tudi ogrevanju. Univerzalnega odgovora na vprašanje, kakšno izbrati, ni, saj je ta vedno povezan s prostorom. Seveda pa je na prvem mestu kakovost. In kako jo prepoznamo? Cena je dober pokazatelj, ne pozabite pa tudi na servis, ki mora biti enako dobro zagotovljen. Tehnične karakteristike so drugi pokazatelj, ob energetski učinkovitosti pa preverite tudi hrupnost naprave, ki je prav tako zapisana v energetski izkaznici naprave.

Energetska učinkovitost

Energetsko učinkovitost klimatskih naprav urejajo normativi EU, ki ne dovoljujejo preprostih klimatskih naprav. V bodočnosti se bo energetska učinkovitost ob hlajenju definirala z oznako SEER, njena vrednost za učinkovitost do 6 kW ne sme biti manjša od 4,6, pri napravah med 6 do 12 kW pa ne manjša od 4,3. Režim ogrevanja označuje SCOP, vrednost pa ne sme biti manjša od 3,8 za naprave z močjo do 12 kW, kar je približna taka moč, kot se uporablja v split sistemih. Mi smo navajeni na oznake AAAA in podobne. Kaj sedaj to pomeni? Te številke zadovoljujejo naprave z oznako A, A+, A++, A+++. Vedeti moramo, da so klimatske naprave največji porabnik električne energije in da do izpadov elektrike ne prihaja pozimi zaradi ogrevanja, ampak poleti zaradi hlajenja. V državah EU tako ni več moč prodajati klimatskih naprav za hlajenje, nižjih od razreda C v hlajenju ter A v gretju. Mi vam priporočamo nakup take s čim višjo oznako A, A+++, A++ in A+.

Sicer pa so klimatske naprave razvrščene v sedem razredov, od A, ki je najbolj učinkovit, do G, ki je najmanj učinkovit. Če kupujete novo klimatsko napravo, se vsekakor odločite za čim višji razred. Začetna investicija je sicer večja, a boste prihranili pri stroških porabe. Cena inverterjev je za približno 20 do 30 odstotkov, po podatkih proizvajalcev pa naj bi bile za 20 do 40 odstotkov varčnejše od običajnih klimatskih naprav. Razliko v ceni boste nadomestili v približno petih letih.

Termodinamični izračun

Moč klimatske naprave je treba prilagoditi prostoru, ki ga bo hladila oziroma po potrebi ogrevala. Koristno je, da vam izdelajo termodinamični izračun, tu pa so pomembni naslednji parametri: površina in namen prostora (delovni, bivalni, spalni), število oseb v prostoru, viri dodatne toplote, položaj prostora, izolacija zidov in velikost steklenih površin ter njihova osenčenost. Vse to pomembno vpliva na izbiro naprave in tudi pove, na kaj morate biti pozorni ob nakupu.

Pa hrup? Glede na to, da gre za napravo, ki je nameščena v prostor, velja, da je sprejemljiva naprava, ki ob delovanju povzroča hrup do 30 dB, medtem ko zunanje enote lahko ustvarjajo hrup do 60 dB. Kakovostne notranje enote povzročajo hrup med 19 in 26 dB, zunanje pa med 45 in 55 dB, boljše naprave imajo še posebne možnosti tihega delovanja.

Poraba je močno odvisna od nastavitev. Idealna temperatura v prostoru naj bo za 7 do 8 stopinj Celzija nižja od zunanje, kar pomeni pri temperaturi 30 stopinj 22 do 23 stopinj Celzija. Organizem take razlike prenese, pri večjih razlikah pa obstaja možnost temperaturnega šoka. Klimatske naprave so opremljene s programatorji, ki so zelo koristen pripomoček, le uporabljati ga je treba, za kar pa je nujno prebrati navodila. Tako lahko ob odhodu od doma napravo izključite, s pomočjo programa pa pred vrnitvijo spet vključite. Najpametneje je klimatsko napravo nastaviti na avtomatsko delovanje, da brez prižiganja in ugašanja ohranja izbrano temperaturo. (md)