Zdaj je tudi uradno: za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom se resno zanimajo Kitajci.
Po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, so ministrstvo za infrastrukturo v začetku junija obiskali zastopniki kitajskega državnega infrastrukturnega velikana China Road and Bridge Corporation. Sloveniji naj bi ponujali javno-zasebno partnerstvo za izvedbo projekta, trenutno ocenjenega na 1,4 milijarde evrov. To naj bi zajemalo tudi financiranje s posojili kitajske izvozno-uvozne banke (EXIM).
Kitajski prodor znotraj meja EU
Obisk predstavnikov korporacije, ki velja za investicijsko-politični vzvod azijske velesile v Afriki, Južni Ameriki in jugovzhodni Evropi, ima več razsežnosti. Najprej politično. Gre namreč za nadaljevanje strategije vstopanja kitajskih družb v srednjo Evropo prek infrastrukturnih projektov. Tako je Kitajska že konec lanskega leta s Srbijo in Madžarsko, članico EU, podpisala pismo o nameri za gradnjo hitre železnice med Beogradom in Budimpešto. Takrat se je v okviru vrha šestnajstih evropskih držav in Kitajske s predsednikom njene vlade Li Keqangom srečal tudi slovenski premier Miro Cerar. Potrdil je, da Kitajce zanimajo naložbe v Sloveniji. »Tudi gradnja železnic, kar zanima tudi nas in česar se moramo nujno lotiti čim prej, da povežemo Slovenijo s srednjo Evropo,« je takrat dejal Cerar. Konec junija se bo Kitajska na vrhu v Bruslju tudi uradno zavezala k več milijard evrov vrednemu vložku v novi sklad EU, ki bo financiral infrastrukturne naložbe v državah članicah.
Ne gre prezreti tudi strateških razsežnosti. Zagotovo je projekt drugega tira za Kitajce zanimiv tudi zaradi dolgoročnega strateškega pomena Luke Koper. Za zdaj najpomembnejše kitajsko okno v Evropo je grško pristanišče Pirej, kjer družba China Ocean Shipping Company (COSCO) že upravlja dva pomola, z državo pa se pogovarja tudi o odkupu njenega večinskega deleža. Prevoz kitajskih izdelkov od Pireja do trgov v Nemčiji, na Madžarskem in v Avstriji traja od sedem do enajst dni, ta čas pa bi se z morebitnim prenosom dela tovora v Koper močno zmanjšal. Kot je znano, so na ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič, še v začetku leta razmišljali tudi o možnosti, da bi zasebni partner pri projektu drugega tira v roke dobil tudi morebitno koncesijo za gradnjo in upravljanje tretjega pomola v največjem slovenskem pristanišču.
Neznank o drugem tiru je še veliko
A pred novimi pogovori s Kitajci obstajata najmanj dve oviri. Prva je povezana s pogoji, ki jih ti ponujajo za sodelovanje. Model sodelovanja naj bi bil tako enak kot v Srbiji, kjer je China Road and Bridge Corporation lani zgradil 1,5 kilometra dolg most čez Donavo pri Zemunu, a za slovensko stran po naših informacijah ni sprejemljiv. To bi namreč pomenilo, da bi večino del pri projektu opravili kitajski gradbinci, kar bi zmanjšalo njegovo makroekonomsko privlačnost za Slovenijo. Tudi pogoji financiranja naj bi bili manj ugodni, kot če bi se država za drugi tir zadolžila pri Evropski investicijski banki (EIB). Kitajska banka EXIM je Srbiji za gradnjo mostu odobrila posojilo s fiksno obrestno mero treh odstotkov z odplačilno dobo petnajstih let. Da je Slovenija že izrazila interes za sodelovanje EIB pri financiranju drugega tira, je v začetku junija potrdil prvi mož te banke Werner Hoyer.
Druga ovira se nanaša na dejstvo, da še vedno ni dokončno jasno, ali se bo naša država sploh lotila tega projekta in če, kako bo zaprla njegovo finančno konstrukcijo. Štiri mesece po tem, ko je bil drugi tir tema vrha koalicije, je neznank še vedno ogromno. Res je, da bo predvidoma v prihodnjih tednih znano, koliko od načrtovanih 380 milijonov evrov bo državi uspelo dobiti na odprtem razpisu sklada Connecting Europe Facility (CEF). S pomočjo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) naj bi ministrstvo pripravilo tudi možne modele javno-zasebnega partnerstva, s katerim želi država pokriti preostalo milijardo evrov. A na ministrstvu še vedno niso rešili osnovne dileme, kaj lahko v zameno za sofinanciranje drugega tira sploh ponudijo zasebnemu vlagatelju. Kot je znano, je načrte infrastrukturnega ministra Gašperšiča, da bi zasebni vlagatelj lahko postal tudi večinski solastnik Luke Koper, prekrižalo ministrstvo za finance. To je v klasifikaciji upravljanja naložb, ki velja za sestavni del strategije upravljanja državnega premoženja, državni delež v Luki opredelilo za strateškega.
Pri Gašperšičevih tudi Turki, Nemci in Francozi
Prav ta nejasnost otežuje tudi dogovore s partnerji. V zadnjih dveh mesecih so ministrstvo poleg Kitajcev obiskali trije potencialni vlagatelji v drugi tir. Konec maja so bili v Sloveniji predstavniki turške gradbene skupine Yapi Merkezi. Ti so sledili marčevskemu obisku turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je izpostavil večje možnosti sodelovanja obeh držav prav na področju gradbeništva. Še prej so ministrstvo obiskali zastopniki francoske multinacionalke Vinci, ki jih je zanimalo tudi sodelovanje pri gradnji novih avtocestnih odsekov, in nemškega Gauffa.
Na ministrstvu za infrastrukturo so nam pojasnila o pripravi projekta drugi tir in obiskih interesentov iz tujine obljubili za danes. Direkcija za infrastrukturo je sicer konec prejšnjega tedna objavila razpis za gradnjo 25 milijonov evrov vrednega 1,5-kilometrskega izvlečnega tira med tovorno postajo Koper in območjem elektronapajalne postaje v Dekanih, ki naj bi povečal zmogljivost obstoječe proge do Divače.
