»Bilo je živčno. Moral sem paziti predvsem nase. Se voziti spredaj, če bi bilo kar koli narobe, da bi mi klubski kolegi lahko pomagali. Vseskozi sem moral imeti dogajanje pod nadzorom. A na srečo je letelo in je vse hitro minilo. Kaj mi pomeni ta zmaga, še ne premišljujem. Preveč je čustev,« je Primož Roglič, junak 22. izvedbe dirke Po Sloveniji, razmišljal po prepeljanih 165 kilometrih v rumeni majici in največji zmagi v karieri. Športna javnost se še naprej čudi njegovi neverjetni športni preobrazbi iz smučarskega skakalca v vrhunskega profesionalnega kolesarja. Z zmago na eni od stotih najpomembnejših dirk v sezoni je naredil nov korak k zvezdam.
Razsežnost uspeha 25-letnega orla iz Kisovca ni toliko v tem, da je deveti slovenski zmagovalec slovenskega Toura. Navdušuje s sproščenostjo, komunikativnostjo, pristopom in jasno vizijo. »O kraljevski etapi sem pred dirko veliko premišljeval. Odločen sem bil, da bom poskušal narediti vse, da nastopim po najboljših močeh. Še posebej ker sem imel ob cesti podporo na vsem hribu. Navijalo je tudi zelo veliko mojih bližnjih, od sorodnikov, sosedov do znancev. To mi je dajalo dodatno moč, da sem poskusil narediti vse, kar zmorem,« je nakopičeno energijo motivacije in spodbude povezal z napadalno akcijo v zgornjem delu vzpona na Veliko Tinje. Koliko emocij bližnjih je bilo nakopičenih, povedo tudi solzne oči njegove srčne izvoljenke.
Umirjenost, zbranost in sledenje jasnim ciljem so njegove odlike Imeti je treba veliko poguma in želje, da kot rekreativec pri 22 letih stopiš do Andreja Hauptmana in Marka Polanca v Rog ter želiš kolo in vadbeni program. Prodal je motor in kupil kolo. Ko mu je dr. Radoje Milič na fakulteti za šport na testu sposobnosti nameril porabo kisika 82 miligramov na kilogram telesne teže, so kljub neobičajni športni preteklosti tudi drugi kolesarski strokovnjaki, kot Milan Eržen v Adrii Mobilu, začeli verjeti v čudež vrhunskega športa in mu dali priložnost.
Športnim sanjam na kolesu Primož Roglič sledi vsak dan. Ko je na uvodni vožnji na čas v Ljubljani s 15. časom potrdil dobro pripravljenost, čeprav je skozi ovinke izgubil nekaj dragocenih sekund, je kritike prenesel mirno. Tudi ko mu je športni direktor Boštjan Mervar napovedal lov na zmago pri Treh kraljih, to ni bil dodaten pritisk. Pravi, da je šport tak, da se je mogoče z zbranostjo izogniti mnogim težavam in s tem ostati na pravi poti. In navrže pohorski primer. »Zaradi dežja in mraza je postalo pod Pohorjem že zelo neprijetno. Zeblo me je v roke in že sem izgubljal glavo zaradi vsega tega. K sreči sem se znal ukrotiti, pa še deževati je prenehalo,« pove detajl z odločilne etape.
Kljub dvema ogrevalnima vzponoma na Prebukovje in na Veliko Tinje je dokaj velika skupina začela zaključni vzpon (16 km, 900 višinskih metrov). Junak Gira Jan Polanc je poskrbel za visok ritem vodilne skupine, kar je bilo seveda pripravljanje terena za Diega Ulissija (Lampre), ki bi imel kot najboljši hribolazec v skupnem seštevku ob veliki skupini in majhnih časovnih razlikah kot hiter kolesar največ koristi. Strategija z Ulissijem (6. mesto) se ni obnesla. Adria Mobil je bila na pobočju Pohorja uspešnejša. »Ritem, ki ga je narekoval Polanc, je bil tudi zame neprijeten. Vedel sem, da ne smemo čakati do zadnjih kilometrov. Da moramo poskušati napadati prej, da se naredijo večje časovne razlike. Sicer bi bil razplet voda na mlin Ulissiju, ki je bil teoretično najbližje rumeni. Z Radoslavom sva zato začela izmenično napadati in uspelo je,« je opisal taktiko, kar dokazuje, da je je bilo vsaj toliko kot v nogah tudi v glavi. Ko se je v dokaj ravninskih kilometrih odločil za napad, se mu je pred ciljem lahko približal le Mikel Nieve s klubskim kapetanom Radoslavom Rogino v zavetrju. »Ja, sreča spremlja hrabre. Imel sem še toliko moči, da sem mu lahko sledil. Verjel sem vase in nisem si zastavil nerealnih ciljev. Dal sem vseh 115 odstotkov od sebe. Zato sem tudi tako težko čakal ciljno črto.«
Glede na končni razplet si ne bi mogel želeti boljše mednarodne uveljavitve, kot je zmaga pred španskim kolesarjem Skya, ki ima široko mednarodno veljavo. »Ja, to zares daje dodatno vrednost dosežku. S konkurenco Skya se sicer pred in med dirko nisem obremenjeval. Poskušal sem le dirko izpeljati po svojih najboljših močeh,« pravi umirjeno. Verjetno pa si športnik ne more želeti večjega priznanja kot besed glavnih tekmecev ugledne zgodovine. Tudi Jure Golčer je priznal, da je bil Primož Roglič najmočnejši kolesar na dirki: »Lepo, da je zmagal domači kolesar. Za sabo ima že doslej uspešno sezono in zmaga ni presenečenje. Dokazal je, da ima talent. Če v taki konkurenci po treh letih na kolesu dela take rezultate, je njegova meja še višje. 'Fajn' dečko je. Upam, da dobi kakšno ugledno ekipo na tujem. Tudi v taktičnem pogledu se izpopolnjuje. Privoščim mu zmago.«
