Osamljeni zavezniki znotraj olimpijske družine

Nepovabljene zveze kritične do ustanovitve nove športne zveze

V luči koncepta o ustanovitvi nove športne zveze se odpira vprašanje, ali bo uporniškim zvezam na svojo stran uspelo pritegniti še kakšnega zaveznika. Ne gre prezreti, da je predsednik smučarske zveze Enzo Smrekar že pred dnevi dejal, da ne bi imel nič proti, če bi se obstoječi strukturi pridružila še kakšna zveza, kar je dovolj zgovorna izjava. Glede novih članov še vedno ni povsem jasno, kakšne kriterije bi morale izpolnjevati zveze, da bi zadovoljile interese samooklicane velike šesterice in se lahko priključile novi športni organizaciji.

Kot so dejali nekateri naši sogovorniki, dozdajšnje zavezniške sile združujejo predvsem pomisleki do širše ureditve v slovenskem športu in kritika do zadnje razdelitve položajev znotraj olimpijskega komiteja. Potencialni pogoj za članstvo je skoraj gotovo podobna filozofija med zvezami, ob tem pa verjetno vsaj še odmevnost športnih uspehov na domači in mednarodni ravni ter finančna zmogljivost posamičnih zvez. Za mnenje o napovedanih premikih na področju športne politike smo povprašali kajakaško, odbojkarsko, teniško in judo zvezo, ki na letni ravni skupaj obrnejo okoli tri milijone evrov. Poslovanje jih uvršča v rang atletske ali hokejske zveze, ki sta med predvidenimi ustanoviteljicami zveze velikih športnih zvez. Povabila k sodelovanju za zdaj ni prejela še nobena od omenjenih organizacij, ki načeloma nasprotujejo tovrstnemu načinu združevanja. Velika šesterica je v svojih prizadevanjih tako precej osamljena znotraj razvejane olimpijske družine.

Je OKS preveč vpet v olimpizem?

Kajakaška zveza je imela leta 2013 po uradno dostopnih podatkih skoraj milijon evrov prihodkov, kar je celo več kot atletska zveza. Direktor reprezentanc Andrej Jelenc pri novem projektu opozarja na nevarnost polarizacije v slovenskem športu. »Delitev si ne bi smeli privoščiti. Morali bi stakniti glave in oceniti, kako lahko izboljšamo materialno in sistemsko ureditev športa. Olimpijski komite morda daje občutek, da se bolj ukvarja z olimpizmom ali olimpijskimi igrami kot sistemskimi problemi. Komite kot skupna organizacija vseh zvez bi moral na tem področju vsekakor vložiti veliko energije,« pravi Jelenc.

Naš sogovornik načeloma razume aktualno problematiko, ki jo izpostavljajo ustanovitelji nove športne zveze, a obenem dodaja, da bi lahko marsikaj uredili znotraj obstoječega sistema in brez združevanja. »Na področju davčne politike bi se verjetno našla kakšna rešitev za športne organizacije, a pri tem potrebujemo močno podporno skupino. Bolj kot se bomo polarizirali, slabši bo naš status,« razmišlja Andrej Jelenc. O tem, da so zveze znotraj olimpijskega komiteja enakovredne po številu glasov, pa pravi, da podobno ureditev poznajo tudi v tujini, zato Slovenija na tem področju ne velja za posebnost.

Frakcija in prepiri kot v politiki

Veliki nasprotnik združevanja šestih panožnih zvez je predsednik teniške zveze Marko Umberger, ki pobudo ocenjuje kot zelo negativno. »Gre za tipično slovensko zgodbo, ki je povezana z vrtičkarstvom in razdiralstvom. Ne pozabimo, da so bile ravno pred pol leta volitve za predsednika olimpijskega komiteja. Čeprav sem bil sam podpornik Zorana Jankovića, je jasno, da je Bogdan Gabrovec zmagal pošteno tekmo. Mnogi od teh, ki zdaj ustanavljajo svojo zvezo, so bili v volilnem obdobju malo na eni, malo na drugi strani. Njihovo zdajšnje početje je neakademsko in neolimpijsko,« pravi prvi človek slovenskega tenisa.

Ustrezne rešitve bi lahko našli znotraj komiteja, dodaja. »Nič nimam proti spremembam. V Sloveniji imamo ogromno vrhunskih športnikov na vseh področjih. Verjetno prav vseh športov ne bomo mogli več dolgo podpirati v zdajšnjem finančnem obsegu, saj gre za prevelik strošek. Izbrati bomo morali nove kriterije, zato se je treba dogovoriti in najti kompromis. Če se bo zgodila frakcija, se bomo prepirali tako kot v politiki. Pobudniki nove zveze imajo marsikaj prav. Jaz sem jih pripravljen poslušati. Njihove pripombe bi morali regulirati znotraj olimpijskega komiteja,« je povedal Marko Umberger.

Odprta fronta proti komiteju

Predsednik judo zveze Darko Mušič ocenjuje, da bi velika šesterica z ustanovitvijo nove zveze stežka konkurirala olimpijskemu komiteju: »Lahko pa izvajajo pritisk. Po medijih bi recimo lahko vplivali na politiko komiteja, a se mi zdi bolj smiselno, da bi vpliv poiskali po vzvodih znotraj olimpijske družine.« Mušič podrobnosti združitve ne pozna, zato ne more govoriti o ciljih zaveznikov, prav tako ne more komentirati programa. Ne preseneča ga, da so se pobude o spremembah pojavile vsega pol leta po volitvah za predsednika olimpijskega komiteja. »Težave vedno nastopijo takrat, ko neka skupina ni zadovoljna z izidom volitev, čeprav menim, da bi morali vsi spoštovati voljo članov olimpijskega komiteja.«

Darko Mušič ocenjuje, da ustanovitev nove športne zveze ni smotrna poteza, ker bi se s tem odprla fronta proti olimpijskemu komiteju. »Vsi bi morali delovati bolj složno. Delitev na velike in male zveze je nepotrebna. Tudi judo zveza je glede rezultatov na mednarodni ravni velika zveza, a imamo kljub veliko osvojenim kolajnam težave s pridobivanjem sponzorjev. V primerjavi s komercialnimi športi smo vsekakor v slabšem položaju. Težko je sploh reči, kje je ločnica med posameznimi športi. Po množičnosti so kajpada v prednosti kolektivne panoge. Tiste zveze, ki se imajo za velike, že zdaj dobijo največ denarja, a ga tudi največ porabijo,« je še dodal.

Ustanovitev parazveze ni prava pot

V odbojkarski zvezi, ki je lansko leto imela na voljo več kot 860.000 evrov, so premike v športni politiki zasledili zgolj v medijih. Z načrti velike športne zveze še niso bili uradno seznanjeni, niti jih nihče ni povabil k sodelovanju. Generalni sekretar odbojkarske zveze Gregor Humerca je dejal, da ne smemo pozabiti na vlogo olimpijskega komiteja, ki je krovna organizacija vseh športnih zvez. »Prepričan sem, da pri nesoglasjih vedno obstaja demokratična pot do rešitve, a očitno je šesterica zvez ubrala drugačen načrt. Kaj bo to prineslo, še ne moremo predvideti. V odbojkarski zvezi smo za zdaj neopredeljeni, z olimpijskim komitejem pa normalno sodelujemo. Financiranje? Denarja vedno primanjkuje, zato se vsi po svoje borimo za kruh,« je razložil.

Humerca sicer pravi, da so v slovenskem športu še vedno nesorazmerno razdeljena sredstva za individualne in moštvene panoge. Odbojkarji so lani skupaj z nekaterimi zvezami ekipnih športov skušali doseči spremembe na tem področju, a niso bili uspešni. »Treba je vztrajati naprej. Očitno so pobudniki zveze velikih športnih zvez ocenili, da spremembe v trenutnem stanju niso možne, zato rešitve iščejo drugje. Ustanovitev parazveze, ki bi delovala v nekaterih nasprotjih z olimpijskim komitejem, ni prava pot, saj obstaja mnogo drugačnih načinov. Ničesar ne želim pogrevati ali se opredeliti za eno od opcij. Olimpijski komite je največja organizacija in prav bi bilo, da bi rešitve iskali znotraj obstoječe strukture,« je sklenil.

Dodajmo, da se bo danes končala večdnevna dopisna izredna skupščina hokejske zveze, na kateri že od prejšnjega četrtka odločajo o članstvu v zvezi velikih športnih zvez. Po končanem evropskem ekipnem prvenstvu v atletiki, ki je konec tedna potekalo v Stari Zagori v Bolgariji, bo svojo odločitev sporočil tudi upravni odbor atletske zveze. V naslednjih dneh ni izključeno, da bo katera od predvidenih ustanoviteljic odrekla podporo skupnemu projektu.