Poklicni športnik lahko postane tisti, ki izpolnjuje določene kriterije. Eden od teh bi bil, da je končal srednjo šolo (18–19 let). Usklajevanje pod mizo se sankcionira – ne sme ga biti več! Poklicni športniki in amaterji se včlanijo v športne klube in športno zvezo. Število športnih zvez je v Sloveniji vedno problematično. Ni postavljene meje, koliko članstva mora imeti in kakšni morajo biti športni rezultati v mednarodni areni. Šele takrat se lahko odpre delovanje odrejene športne zveze. Vse ostale športne dejavnosti se izvajajo amatersko in ljudje jih izbirajo po mili volji. V regiji naj se ukvarjajo s športi, ki imajo tradicijo in pogoje.

Večino športnih tekmovanj so injicirali športni funkcionarji v mednarodnem merilu. Tam se pretakajo veliki denarji in zaslužki. Šport je samo sredstvo, s pomočjo katerega multinacionalke ustvarjajo svoj kapital.

Druga dilema so športni novinarji, ki sebi in avditoriju vsiljujejo potrebo po lastni analizi športnega dogodka. Človek dobi vtis, da so športne tekme zaradi novinarjev. Nogometna tekma Slovenija – Anglija je trajala 93 minut, novinarska nalaganja pa 60 + 15 + 30 + 30... = 135 minut. Psihoze navijačev in športnikov zaradi novinarskega nakladanja postajajo negativne.

Vsi spori, ki nastajajo med športnimi funkcionarji na Slovenskem, so v resnici nedefinirane športne skupine. Nekateri uporabljajo floskule, kako ravno njihova športna panoga goji množičnost; množičnost gledalcev, ki jih spremlja; o potrebi graditve športnih objektov kot spomenikov za zelo malo skupino poklicnih športnikov itd.

Težava je, ker imamo večino odločilnih športnih funkcionarjev brez športne kulturne izobrazbe. Oni so zaljubljeni v svojo športno panogo, ki so jo pridobivali v gospodarskopolitičnem življenju. Tam so tudi usmerjali tok javnih sredstev za šport.

Enkrat se mora ločiti vrhunski od poklicnega športnika in amaterja. Poklicni naj bi se s svojo športno zvezo opredelili kot svoja gospodarska zbornica. Vsi amaterji pa v OKS s svojo organizacijsko strukturo.

V Sloveniji ne potrebujemo poklicnih športnikov za 73 športnih zvrsti in skoraj toliko športnih zvez. Za amaterje so vse športne zvrsti odprte – kot skupina treh pevcev, ko mislimo, da je že pevski zbor.

Sreča se nam nasmiha, ko nekateri vodijo športne prireditve z gesli: Vsi smo prvi, Važno je priti do cilja, Ni pomemben športni rezultat – mi se družimo – spoštujemo – prijateljujemo itd.

Miran Pirc, Ljubljana