Po več letih čakanja in obljubljanja bo ljubljanska Špica končno dopolnjena z gostinsko ponudbo. Špica caffe bo svoja vrata uradno odprla 30. junija, poskusno pa mogoče že kakšen dan prej. Dada Jerovšek iz gostinske verige Kaval Group, ki je skupaj z družbo Creans začrtala prihodnost lokala, je napovedala, da bo to območje Ljubljane s Špica caffe dobilo še veliko več.
»Na Špici bomo postavili ležalnike in senčnike. Pripravljamo različne kulinarične dejavnosti, razmišljamo pa tudi o tem, da bi se povezali s kakšno ladjico, da bi ta lokal v prihodnosti postal izhodišče za kulinarične poti po Ljubljanici. Na balinišče bomo poskušali pritegniti upokojence, za otroke bomo pripravljali plesne aktivnosti in razgibavanja,« je Jerovškova iz rokava stresla veliko idej, ki jih imajo za Špico. Omenila je še, da bodo sodelovali tudi z učenci bližnjega Biotehniškega izobraževalnega centra in jim omogočili, da bodo teorijo dopolnili s prakso.
Jerovškova se zaveda, da Špica ne bo kar čez noč zaživela, saj pravi, da je vedno zahtevno obujati reči, ki so jih ljudje nekoliko pozabili. A obljubila je, da si bodo po vseh močeh prizadevali Špici vrniti njeno priljubljenost. Razkrila je, da so se pri oblikovanju ponudbe posvetovali z etnologom Janezom Bogatajem, »ki nam je res lepo pričaral, kaj se je v preteklosti dogajalo na Špici«. Stare fotografije namreč kažejo, kako zelo obljudena je bila nekoč Špica. Ljubljančani so se sončili, kopali in posedali na nabrežju. Nekaj starih fotografij nekdanjega življenja na Špici bodo umestili tudi v lokal.
Tudi gradnja pristana gre h koncu
Do najpozneje konca letošnjega julija pa bo končan še bližnji pristan v Gruberjevem kanalu, ki ga družba Makro 5 gradnje gradi zadnjih nekaj mesecev. Ko bo končan, bo na voljo 12 privezov, dve vstopno-izstopni mesti za ladjice in dva priveza za servisno dejavnost. Na občini niso povedali, kdaj in kako bodo izbirali, kateri izmed lastnikov ladjic bodo upravičeni do uporabe privezov, dejali so le, da izbora ne bodo opravili z javnim razpisom, saj odlok, ki ureja plovbo po Ljubljanici, javnega razpisa ne predvideva.
Spomnimo, gradnja v Gruberjevem kanalu bo stala nekaj manj kot 3,2 milijona evrov skupaj z davkom na dodano vrednost. Kar 2,2 milijona evrov pa bo prispeval evropski sklad za regionalni razvoj.
Inšpektorat: Svetilnik ni potreben
Da bo Špica po koncu vseh teh del primerno urejena, meni tudi Ljubljančan Pavel P. Premerl, ki je v pismih bralcev 9. junija predlagal, da bi na Špici veljalo postaviti tudi svetilnik. Po njegovem mnenju bi svetilnik estetsko dopolnil Špico, hkrati pa bi ponoči zagotovil varno vožnjo mimo točke, kjer se Gruberjev kanal odcepi od Ljubljanice. Poleg tega je predlagal označitev ladjic in pontonov z lučmi. Na občini se do teh predlogov niso opredeljevali, saj so povedali, da varnost na Ljubljanici ureja zakon o plovbi po celinskih vodah.
Za mnenje smo vprašali tudi na inšpektoratu za plovbo po celinskih vodah, na katerem so povedali, da pravilnik o plovbi po celinskih vodah že predpisuje označitev plovil in plavajočih naprav s posebej predpisanimi načini postavitve luči. Na inšpektoratu so ocenili tudi, da glede na karakteristike plovnega območja in določen plovni režim svetilnik na Špici ni potreben.
Inšpektorat je letos na Ljubljanici opravil štiri, lani pa sedem nadzorov nad upoštevanjem zakonodaje s področja plovbe. Najpogosteje je ugotovil, da plovila niso bila vpisana v vpisnik čolnov oziroma da niso izpolnjevala pogojev za izplutje.
