Vodja Afriškega centra in sodelavec društva Humanitas Ibrahim Nouhoum se je včeraj na poti na Jesenice, uspešen primer medkulturnega sobivanja, na konferenco o migracijah, domislil rešitve, s katero bi slovenska država lahko preprosto rešila dilemo, ali naj sprejme vseh 702 beguncev iz Italije, Grčije in najbolj ogroženih držav zunaj EU. Preden je prispel na konferenco o migracijah in medkulturnem sobivanju, je na hitro izračunal, da bi, če bi begunce enakomerno porazdelili po vseh slovenskih občinah, vsaka sprejela po tri. Zanje bi torej poskrbele lokalne skupnosti, državi pa se ne bi bilo treba ukvarjati z vprašanjem premajhnih kapacitet za njihovo nastanitev v ljubljanskem azilnem domu.
Zamisel je nemudoma podprl Franci Zlatar, vodja programov migracij pri Slovenski filantropiji. Migracijsko politiko bi bilo po njegovem mnenju potrebno decentralizirati, jo z državne ravni prestaviti na lokalno. Poskrbeti bi morali za dostop migrantov do neprofitnih stanovanj, izboljšati tečaje slovenskega jezika in poskrbeti za učinkovito vključitev otrok v šole. »Migranti predstavljajo priložnost, ki bi jo država morala znati izkoristiti,« je menil Nouhoum, ki je še v študentskih letih iz Malija prispel v Slovenijo na študij gozdarstva in tukaj našel novo domovino.
Evropa pred resno preizkušnjo
Toda uradna politika Slovenije – podobno se dogaja v številnih drugih evropskih državah – je za zdaj skeptična do predlaganega delitvenega ključa. »Kapacitete Slovenije so omejene,« je dejala Nina Gregori, generalna direktorica direktorata za upravne zadeve, migracije in naturalizacijo na MNZ. »Odgovornost držav članic EU je, da sprejmejo takšno število ljudi, da jih lahko integrirajo v družbo. Vlada želi ravnati odgovorno,« je dejala Gregorijeva, ki sicer meni, da bi bilo najlažje odpreti meje za vse begunce in zaživeti z njimi, a je to nemogoče glede na to, kakšna je Evropa in kaj od oblasti pričakujejo državljani. Evropa ta čas namreč ne kaže dobre podobe. Tanja Fajon, evropska poslanka iz vrst socialnih demokratov (SD) ocenjuje, da obstaja nevarnost zapiranja Evrope same vase in ogrožanja schengenskega prostega pretoka ljudi tudi za evropske državljane: »Evropa je na resni preizkušnji. Če ji ne bo uspelo urediti migrantskega vprašanja, ji grozi, da bo pokopala dostojanstvo človeka in svoje lastne vrednote, na katerih smo gradili desetletja.«
Po vsem svetu je trenutno na begu 60 milijonov ljudi, med njimi več kot polovica otrok. To je najhujša kriza po 2. svetovni vojni. Po mnenju Metke Naglič iz Amnesty International Slovenija se mednarodna skupnost vključno z EU do begunske krize obnaša brezbrižno. Ker je bilo v minulih tednih v evropskih prestolnicah veliko govora, da bi države same morale določiti število beguncev, ki so jih pripravljene sprejeti, je dvoličnost ponazorila s primerom Slovenije. Ko so Združeni narodi države zaprosili za prostovoljni sprejem sirskih beguncev, se je Slovenija zavila v molk. »Ali Slovenija ni sposobna sprejeti enega samega begunca?« se je spraševala Nagličeva. Očitke o nesolidarnosti je Gregorijeva gladko zavrnila, češ da država pomoč ponuja po razvojnih programih evropskega podpornega azilnega urada in agencije za nadzor evropskih meja Frontex.
Nevaren diskurz o grožnjah
»V Evropi se ne soočamo s krizo migracij, temveč s krizo migracijske politike,« je prepričana Barbara Beznec, raziskovalka na Časopisu za kritiko znanosti. Opozorila je, da je v zadnjih petnajstih letih pri poskusu prehoda čez Sredozemsko morje umrlo več kot 20.000 ljudi, kar je enako žrtvam treh Srebrenic. Igro številk, s katero v zadnjem času operirajo evropski politiki, je poskušala postaviti v drugačen kontekst. V poprečju je od leta 2000 vsako leto v Evropi za azil zaprosilo 300.000 ljudi. »Če bi vsakemu od njih azil tudi dejansko podelili, bi to predstavljajo manj kot 0,5 odstotka evropske populacije,« je dejala in orisala nehumane razmere v 300 begunskih centrih v Evropi. »V teh novodobnih taboriščih je zaprtih 600.000 ljudi, tudi otrok. Edini način, da jih izpustijo, je deportacija. Ali da jih izpustijo brez kakršnih koli podeljenih pravic.«
Čeprav je več govorcev opozorilo, da se migrantov ne sme slikati kot varnostno tveganje za državo, se je takšen diskurz pojavil tudi na včerajšnji razpravi. Poslanec SDS Žan Mahnič, sicer tudi član komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, je poudaril, da bi se med begunci lahko znašli tudi borci Islamske države, ki se je sicer sama pohvalila, da ima za plovbo v EU pripravljenih 10.000 borcev, je opozarjal Mahnič in ocenil, da se bodo zagotovo pomešali med begunce. »Varnost je tako kot zdravje. Dokler ga imaš, se ga ne zavedaš. Ko ga nimaš več, pa je prepozno.« Mahnič se sicer zavzema za sprejetje beguncev, a je varnostni vidik zanj najpomembnejši dejavnik. »Ne želim si, da bi se Evropa radikalizirala, ker bi se kakšen od beguncev razstrelil.« A begunsko vprašanje nima nikakršne povezave s terorizmom. Povezave namreč v zadnjem poročilu ni omenila niti agencija za nadzor evropskih meja Frontex.
