»Z obžalovanjem ugotavljamo, da je ministrstvom v treh mesecih uspelo bolj ali manj ugotoviti le to, kaj sploh morajo analizirati. In vendar je bil sklep vlade jasen: pripraviti bi morali analizo in predloge rešitev pripravništva,« ugotavlja Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije.
Težava je predvsem v neurejenem stanju pripravništev za diplomante s področij, ki sodijo v državno upravo in javni sektor, ki neplačanega pripravništva od konca lanskega leta ne smejo opravljati, denarja zanje pa država še ni zagotovila. Nekatere študijske smeri praktičnega usposabljanja ne zahtevajo, za opravljanje strokovnih izpitov pa diplomanti vseeno potrebujejo delovne izkušnje, kar jim onemogoča vstop na trg dela. Tako ta trenutek na pripravništvo že dve leti čaka okoli petsto diplomantov socialnega varstva.
Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je zato skupaj z vlado zadolžil ministrstva, da v roku treh mesecev pripravijo analizo in predloge za rešitev. Rok za ureditev tega področja se je iztekel pred osmimi dnevi, država pa ni dala od sebe še nič konkretnega.
Kampl poudarja, da analiza pripravništva, ki so jo s skupnimi močmi pripravila pristojna ministrstva, ne ponuja rešitev, s katerimi bi zagotovili dovolj pripravniških mest za diplomante, prav tako ne prinaša rešitev za njihovo sistemsko financiranje. Država namerava denar za pripravništvo črpati le iz evropskih skladov, ne pa iz sistemsko urejenega državnega vira, kot zahtevajo študenti.
Analiza, ki to ni
»Predvidena sredstva za pripravništva so na papirju videti dobro, a to še zdaleč ni dovolj za zadovoljitev vseh potreb,« je opozoril Luka Špoljar iz Študentske organizacije Slovenije in dodal, da se število čakajočih na pripravništvo iz dneva v dan povečuje. »V socialnem varstvu je glede na potrebe in v primerjavi z drugimi dejavnostmi javnega sektorja zaposlenih najmanj ljudi, glede na evropsko povprečje pa je socialno varstvo v Sloveniji dvakrat bolj podhranjeno kot v drugih državah EU,« je problematiko prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju in težave, na katere so opozorili tudi na nedavnem protestu opisala Petra Jalšovec iz študentske skupine za ureditev pripravništva v socialnem varstvu.
Študenti so pozvali tudi k odpravi zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je uvedel prepoved zaposlovanja v javnem sektorju, saj je hudo prizadel diplomante socialnega varstva in drugih sorodnih smeri. Na ministrstvu za delo na očitke študentov odgovarjajo zelo skopo. Njihove pripombe bodo preučili, jih poslali posameznim ministrstvom, nato pa bodo enoten dokument posredovali v obravnavo in sprejem na vladi, so bili pripravljeni povedati včeraj. Kdaj se bo to zgodilo, ni znano.
»Predlog SDS je škodljiv«
V preteklosti je v parlament romalo že nekaj zakonskih poskusov urejanja pripravništva, a noben od njih ni bil uspešen. Poslanci so nazadnje marca zavrnili predlog zakona, ki ga je predlagala SDS. A v začetku tedna je največja opozicijska stranka poskusila še enkrat in v državni zbor vložila »novi« stari predlog zakona o pripravništvih. Kot pravi Tea Jarc iz sindikata Mladi plus, je predlog zakona pomanjkljiv in celo škodljiv. »Na prvi pogled je všečen, a ne prinaša nobene rešitve.« Predlog zakona, pravi Jarčeva, ukinja le volonterska pripravništva, ne zagotavlja pa načinov, kako bi se mladi lahko dokopali do plačanih pripravništev. »Želimo si odprave neplačanih pripravništev, vendar hkrati zahtevamo tudi jasno pot do plačanih pripravništev, česar pa ta predlog zakona ne ureja,« je še dodala Tea Jarc.
