Teniška igra je sestavljena iz različnih udarcev. Tisti, ki se pri vseh približajo popolnosti, kraljujejo na samem vrhu lestvic ATP in WTA. Drugi, ki imajo izrazito razvit le posamezen element, se morajo sprijazniti z nekoliko nižjimi uvrstitvami, a lahko zavoljo tega vseeno presenetijo na posameznih turnirjih. Ena takšnih je petindvajsetletna Nemka Sabine Lisicki, ki izstopa po odličnem servisu. Na lanskem WTA turnirju v Kaliforniji je postavila svetovni rekord pri ženskah, ko je njen servis meril kar 210,8 kilometra na uro. Od srede naprej pa ima v lasti še en rekord. Na turnirju v Birminghamu je namreč na obračunu proti Belindi Bencic servirala kar 27 asov. »Nov rekord je v moji lasti. Škoda, ker nisem popravila tudi hitrostnega. Ni bilo daleč. Ljubim serviranje,« je dogodek na socialnem omrežju twitter opisala Lisickijeva.
Kljub mladosti se je Sabine Lisicki v karieri spopadla že z marsikatero težavo. Teniški lopar je v roke prvič prijela pri sedmih letih v rodnem Troisdorfu in se z družino zavoljo boljših pogojev treninga tri leta kasneje preselila v Berlin. Oče Richard opravlja vlogo njenega trenerja od prvih korakov, medtem ko je mama Elizabeth nanjo prenesla svoj talent za ustvarjanje, saj Sabine pogosto sama kreira oblačila, ki jih nato nosi med teniškimi obračuni. Čeprav so si starši, ki so se rodili na Poljskem, silno želeli, da bi njena hčerki uspelo v športu, je niso nikoli silili k treningom. »Vse se je zgodilo prostovoljno. Včasih sem morala celo prositi očeta, da si je vzel čas in šel z menoj igrat tenis,« se spominja ljubiteljica r'n'b glasbe in knjig.
Njen vzpon je bil silovit in kmalu se je o Nemki v teniškem svetu začelo govoriti z izbranimi besedami. Zdelo se je, da ji prvo mesto na lestvici ATP ne more uiti, a se je nato zgodilo tisto, česar se boji vsak športnik. Na OP ZDA 2009 je na enem izmed obračunov nerodno padla, gleženj pa si je poškodovala tako močno, da je morala igrišče zapustiti na invalidskem vozičku. »Poškodba je bila tako huda, da sem se morala znova naučiti hoditi. Od takrat vsak trenutek na teniških igriščih cenim še toliko bolj,« pravi Lisickijeva. A to ni bila edina tegoba, s katero se je morala spoprijeti.
Bolečine v trebuhu, slabosti in težave s koncentracijo so Nemko spremljale praktično od prvih teniških korakov. Z leti se je na vse skupaj navadila in težave sprejela kot del ukvarjanja s profesionalnim športom. Vse dokler ni leta 2011 na Roland Garrosu izgubila zavest, kar jo je močno prestrašilo. Vrsta različnih zdravstvenih pregledov je na koncu pokazala, da je alergična na gluten, podobno kot številka ena moškega tenisa Novak Djoković. »Izguba zavesti je bila ena najnižjih točk v moji karieri. Pojma nisem imela, zakaj sem bila tako šibka. Odkar sem se lotila stroge diete brez glutena, se počutim kot drug človek. Ne le, da imam več moči, tudi vzdržljivost se je močno dvignila.«
A tudi tu se seznam zdravstvenih težav za simpatično ljubiteljico Andreja Aggasija ne konča. Zaradi najmočnejšega servisa v ženski teniški karavani, s katerim bi bila kos tudi moškim igralcem, saj denimo Roger Federer v letu 2014 niti enkrat samkrat ni serviral tako hitro kot rekordna Lisickijeva, ni čudno, da najbolj uživa v igranju na travi. Največji dosedanji uspeh je dosegla prav v Wimbledonu, ko je v finalu 2013 klonila proti Marion Bartoli. A prav vsakič, ko je stopila na kakšno od zelenic, je opazila zanimivo spremembo. Začela je namreč kašljati. Sprva temu ni posvečala velike pozornosti, saj je menila, da gre za nahod ali prehlad, s časom pa jo je pojav začel motiti. »Ugotovili so, da sem alergična na travo. Vse od tedaj moram zaradi tega jemati posebna zdravila. Kljub temu še vedno kiham, ko igram na travi, a sem se na to navadila in me več ne moti. To je najbolj pomembno, saj sem na začetku sovražila travo, a me je po drugi strani močno privlačila tradicija, ki jo imajo igrišča s to površino. Zato si najbolj od vsega želim, da bi nekega dne osvojila prav Wimbledon.«
