Daleč je do Stare Zagore z avtom, z avtobusom se kilometri od meje do meje odštevajo še počasneje. Pot je slovensko atletsko reprezentanco, ki bo danes in jutri v Bolgariji tekmovala v drugi ligi evropske atletike, vodila prek slovensko-hrvaške meje mimo Zagreba, hrvaško-srbske meje mimo Beograda, Niša, ob dolini reke Nišave ter srbsko-bolgarske meje mimo Sofije in Plovdiva do cilja. Trajala je 17 ur in pol in se je končala včeraj ob tretji uri po lokalnem času. Številni mladi športniki so se tako dolgo peljali prvič.
Čeprav je bila pot dolga, je minila brez zapletov. Edinega na poti je izkušeno odpravil vodja poti Martin Steiner. Na hrvaško-srbski meji se je namreč sesul računalniški sistem, zato so bile kolone vse daljše, vozniki so bili naveličani čakanja, a ne neučakani, saj so bili videti vajeni tovrstnih izkušenj. Izmed vseh avtov, kamionov in avtobusov sta smela zapustiti Hrvaško le dva avtobusa celjskega Izletnika s slovensko reprezentanco. Obetavna popotnica, ki je bila kmalu na strani še bolj gostoljubna. Da je bilo vzdušje atletsko, je poskrbel legendarni tekač Dane Korica. Ko ga je med potjo Steiner poklical po telefonu ter ga vprašal za natančno pot do beograjskega hotela Nacional, kjer je bil postanek za kosilo, je vzel Korica pot pod noge ter prišel pozdravit slovensko reprezentanco. Pri skoraj 70 letih se je nekdanji tekač na dolge proge, ki ga je krasil izjemen finiš, pokazal v odlični formi. Steiner, ki je z mlajšim kolegom večkrat v stiku, pa pravi, da še vedno vsak dan obuje športne copate in z njimi odšteva kilometre.
Policistka v civilu pretekla 15 krogov
Ceste so bile prazne, v zadnji tretjini poti sicer precej slabše, kar smo pričakovali, čeprav smo se z vstopom v Bolgarijo vrnili v Evropsko unijo. Glasov v avtobusu vse manj, zadnjih dvesto kilometrov nobenega več. Noč je bila kratka, telesa utrujena in trda, tako da so imeli fizioterapevti Darija Šoba, Khalid Nasif in Timotej Kostrevc precej dela. Popoldan je slovenska reprezentanca na stadionu, najmodernejšem objektu mesta, ki spominja na precej oddaljeno preteklost, mlajši generaciji pa nerazumljivo sedanjost, opravila trening. Na stadionu, ki je še vedno lastnik svetovnega rekorda Bolgarke Jordanke Donkove v teku na 100 m z ovirami (12,21), je v popoldanskem času vadilo več sto atletov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Islandije in Danske. Izstopala je atletinja, ki je v svojem ritmu »slalomirala« po stezi ter s slušalkami v ušesih pretekla veliko krogov.
»Koliko sem jih pretekla? Petnajst,« je med raztezanjem, potem ko je padlo tudi nekaj dežnih kapelj, povedala Alenka Radej, ki bo pri 31 letih debitirala v slovenski članski reprezentanci, in sicer bo Slovenijo jutri zastopala v teku na pet kilometrov. Pot Sevničanke je zanimiva. Že dvanajst let je zaposlena v policiji, in sicer je zadolžena za varovanje oseb. Pravi, da so v športu drugačni, bolj sproščeni ljudje. Zato zelo rada trenira po programu, ki ga ji piše Rafko Drašček. »V letošnji sezoni se mi obrestuje trening v preteklosti. Uživam. Še naprej se bom ukvarjala z atletiko brez večjih ciljev. Za zdaj imam rekord 18 minut in pol, rada pa bi se spustila pod mejo 18 minut. Pravi, da je bila generalka pred začetkom prvenstva zanimiva, z nasmeškom pa pove, da je bil pogled na mlade atlete na stezi lep.
Atleti se med seboj ne poznajo
Pogled na slovensko reprezentanco je močno okrnjen. Slovenskega dresa ne bo nosila večina najboljših slovenskih atletov. Tako zdesetkana reprezentanca v zgodovini evropskih ekipnih prvenstev ter predhodnih evropskih pokalov ni bila še nikoli. Posledično so najnižji doslej tudi slovenski apetiti po visokih uvrstitvah v drugorazredni konkurenci, ki ni v čast slovenski atletiki. Kadar koli se je Slovenija v preteklosti znašla v drugoligaški druščini, je hitro napredovala, letos pa ni govora o takšnem uspehu. Slovenska reprezentanca si je privoščila blamažo še pred začetkom, saj v ženski konkurenci po poškodbi Maruše Mišmaš v teku na 3000 m z zaprekami ne bo nastopila nobena tekmovalka, kar pomeni, da bo Slovenija prejela ničlo.
Na prizorišču smo bili deležni neobičajnega prizora, da se atleti med seboj niti ne poznajo. Nimajo svojega vodje, ki bi ga spoštovali kot svojo avtoriteto, kot so mlajši v preteklosti številne atlete, predvsem Matica Osovnikarja in Primoža Kozmusa. Večina med njimi je izjemno mladih, celo premladih za nastop na tako pomembnem članskem prvenstvu. Atletika je namreč šport, v katerem atlet v večini disciplin pokaže svoj potencial šele z vstopom v člansko konkurenco, pri 23 letih. V slovenski reprezentanci pa so redki posamezniki stari toliko. Vzdušje je posledično zadržano in ta konec tedna ne obeta vrhunskih rezultatov.
»Slovenska reprezentanca je okrnjena iz več razlogov. Prvo dejstvo je, da lahko že na začetku sezone rečem, da imamo v Sloveniji leto poškodb. Ne le velikih, ampak tudi manjših, ki jih je treba jemati resno. Atleti z njimi stremijo k svojim vrhuncem sezone, v atletski zvezi pa smo se odločili, da jim bomo prisluhnili. Nekateri atleti imajo maturitetne, drugi službene obveznosti. Vsekakor pa si ne moremo zatiskati oči, da je precej atletov nezainteresiranih za nastop na ekipnem prvenstvu,« je razloge za močno okrnjeno slovensko reprezentanco pojasnil vodja slovenske stroke Martin Steiner.
Eden glavnih razlogov za »bojkot« ekipne tekme je bilo naporno potovanje z avtobusom. Direktor AZS Luka Steiner je pojasnil, da je bil logistični prihod v Staro Zagoro težaven. Z rednimi linijami bi bilo treba z letalom prestopati, povrhu pa se še voziti od Sofije do Stare Zagore. Drugi razlog odhoda z avtobusom so bili precej manjši stroški potovanja. Atletom in predvsem trenerjem gre v nos, da se slovenska atletika navzven bohoti z organizacijo prireditev, kakršna je bila letošnja volilna skupščina Evropske atletske organizacije na Bledu, medtem pa varčujejo na svojih produktih. Menijo, da bi jim morali zagotoviti čim boljše pogoje. Atleti so se navsezadnje z neudeležbo na evropskem ekipnem prvenstvu odrekli delu zaslužka po pogodbi z Atletsko zvezo Slovenije. Nastope so odpovedali Primož Kozmus, Maruša Mišmaš, v zadnjem hipu Martina Ratej, Tina Šutej, Sonja Roman, Luka Janežič, vsi atleti, ki jih trenira Srdjan Djordjević...
O tekmecih in postavi slovenske reprezentance več na www.dnevnik.si.
