Pravijo, da red mora biti. In policija skrbi za to. Od začetkov razvoja avtomobilov so tudi policisti imeli svoja prevozna sredstva. Konje in vozove so zamenjali avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem, dobili so dodatno opremo, postajali so vedno vidnejši in vpadljivejši. Če ne le z barvnimi kombinacijami in lučmi ter zvočnimi sirenami, pa s pojavo. Kajti ekstremnih policijskih vozil na svetu ne manjka.

Zanimive primerke imajo tako v voznem parku Italije (lamborghini gallardo, lotus evora), Velike Britanije (lotusa evora in elise, jaguar XF, caparo T1), ZDA, (tam se hitro najde kakšen hummer) ali Nemčije, ki seveda stavi na lastne prestižne znamke kova BMW, Mercedes, Audi ali Porsche. Znani ekstremi so v z nafto bogatih državah, recimo v Združenih arabskih emiratih, medtem ko imajo policijskega gallarda celo v Panami. Dubaj pa že dolgo slovi po nenavadnih policijskih vozilih, čeravno so ti avtomobili bolj namenjeni marketingu kot dejanskemu vsakodnevnemu policijskemu delu. A v svojih vrstah imajo ferrarija FF, bugattija veyrona in aston martina one-77 za 1,4 milijona evrov. Abu Dabi pa naj bi na preskus dobil prvega superšportnika z Bližnjega vzhoda lykana hypersport, ki velja za tretji najdražji avtomobil na svetu, izdelali naj bi jih le sedem, vsak med njimi pa stane okrog tri milijone evrov. 3,7-litrski šestvaljni motor zmore 780 arabskih konjev, najvišja hitrost pa znaša 385 km/h.

Kočija na električni pogon

A zgodovina policijskih vozil sega na konec 19. stoletja, ko so se začeli na cestah pojavljati prvi avtomobili, njihov glavni namen pa je bil prevoz policistov z enega konca mesta na drugega. Zato so sprva predvsem v ZDA policisti veliko več uporabljali motocikle, ki so bili hitrejši in cenejši, a bolj ko so se z avtomobili opremljali nepridipravi, bolj so bili prisiljeni začeti uporabljati avtomobile tudi policisti. Ker je bil Detroit zibelka avtomobilske industrije, je po svoje logično, da so tam začeli zelo zgodaj razmišljati o policijskih avtomobilih. Frank Croul je bil vodja policije v Detroitu od leta 1909 do 1913 in je bil eden prvih, ki je na cesto začel pošiljati policijske avtomobile. Sicer je pred njim na to idejo prišlo mesto Akron leta 1899, ko so od podjetja Collins Buggy Company za 2400 takratnih dolarjev (današnja vrednost okoli 65.000 dolarjev) kupili nekakšno kočijo na električni pogon s kletko za prevoz zapornikov, električnimi žarometi in gongom, ki je služil namesto sirene. To je bilo prvo policijsko vozilo v ZDA brez konjske vleke, dosegalo je malo manj kot 30 km/h in imelo doseg 50 kilometrov. Croul je bil vedno bolj prepričan, da je prihodnost policijskega dela povezana z avtomobili in je, ko ga je mesto Detroit zavrnilo pri nabavi, iz svojega žepa plačal za novega packarda in zanj odštel 5000 dolarjev (danes okoli 100.000). Sprva so policisti, ker še ni bilo radijskih postaj, s centralo komunicirali po telefonih, ki so bili nameščeni v posebnih škatlah na različnih koncih mesta. Leta 1921 je policist Kenneth Cox, ki se je povezal z inženirjem Robertom Battsom, skušal v službenega forda T na zadnji sedež namestiti radijsko postajo, a potrebovala sta šest let, da sta celoten sistem razvila do uporabnosti. Šele v 30 letih prejšnjega stoletja so nato začeli nameščati opozorilne luči na streho, rotirajoča luč je prišla na vrsto leta 1948.

Od katrce se ne bo ločil do upokojitve

Da pa ni vse samo v novostih, je pred leti dokazal francoski policist v bližini mesta Nevers, ko je avtor članka obiskal dirko formule 1. Policist, ki je urejal promet, je bil ena večjih atrakcij, saj je bilo njegovo delovno »orodje« policijski renault 4, po domače katrca. Policistu, le malce mu je manjkalo do upokojitve, je na obrazu pisalo, kako je ponosen na svoje prevozno sredstvo, zato smo se ustavili in z njim spregovorili nekaj besed. Ko smo mu razložili, od kod smo in da je v Sloveniji tudi Renaultova tovarna, v kateri so nastajali tudi renaulti 4, je takoj postal veliko manj uraden. In ko smo ga povprašali, kako da je to vozilo še vedno njegovo službeno, je rekel: »Dobil sem ga v uporabo pred mnogimi leti, deluje brez težav, ne zahteva večjega vzdrževanja in zadostuje mojim potrebam. Z menoj bo šel v pokoj.« In dodal, da so mu ponujali že novejše modele, a se od svoje katrce ne bo ločil do zadnjega dne službe.

V Sloveniji, kjer se ne cedita med in mleko, je vozni park policije seveda skromnejši. Najstarejše patruljno vozilo je volkswagen golf 1,6 letnik 1994 in najnovejše renault megane 1,5 dCi letnik 2014. Ne manjka niti terenskih vozil, med katerimi je najstarejši puch 230/GE letnik 1991 in najmlajši nissan pathfinder 4WD letnik 2012. Pri moči motorjev so zastopani tako rekoč vsi modeli in motorji, od najšibkejšega civilnega renaulta clia 1,2 do audija A8 6,0. »Ker se na leto iz uporabe izloči več vozil, kot se jih kupi, izjema so vozila kupljena s sredstvi EU in so namenjena izključno varovanju državne meje, se stanje voznega parka slabša. Posledično se vozila starajo, prav tako pa se zaradi uporabe povečuje njihova obraba, kar vpliva tudi na povečevanje stroškov vzdrževanja,« pravi Vesna Drole s policije.