Kralj Peter in Tito sta se sporazumela

Bari, Italija. – Jugoslovanska kraljeva vlada in vodja partizanov, Tito, naznanjata, da sta se sporazumela »na mnogih problemih« z ozirom na boljše odnošaje z zavezniki. Sporazum je bil dosežen v osebnih dogovorih med dr. Ivanom Šubašičem, ki je zastopal kralja Petra, in med maršalom Titom samim. Dogovori so se vršili v tem italijanskem mestu in »obojestranski sporazum« je včeraj javljal zavezniški glavni stan.

Poročilo trdi, da so se vršili dogovori ali razgovori od 14. do 17. junija. Jugoslovanska časnikarska agencija je dobila dovoljenje to sporočati v javnost. Dr. Šubašič, kateri je prisegel kralju Petru, ko mu je poveril sestavo nove vlade, je dospel v Bari, Italija, iz Londona, kamor je, kot se vidi, prišel tudi Tito na dogovore.

Kot se sliši, je angleška vlada pregovorila kralja Petra, da je skušal doseči sporazum s Titom, dočim je ruska vlada naročila Titu, naj stopi v dogovore. Na kakšnih pogojih je bil dosežen sporazum, ni poročano v javnost. (S tem se je torej Tito podal kralju Petru in mu omogočil prihod na prestol v Belgrad. Kaj bo rekel k temu njegov zvesti pristaš Lojze Adamič, ne vemo. Kako bodo ugriznili v to kislo jabolko drugi naši »oslobodilni frontarji« – tudi ne vemo.)

Ameriška domovina (Cleveland), 20. junija 1944

Peter se skuša rešiti – II

Zadnjič smo na tem mestu rekli, da je mladi jugoslovanski kralj Peter postal »realist« in končno dal brco Puričevi vladi in poslaniku Fotiču v Washingtonu. »Realist« je postal, ker zahtevajo njegovi lastni interesi, sploh interesi vse njegove monarhistične bande, da se na kak način pobota s provizorično vlado maršala Tita in dr. Ribarja.

V isti smeri lete tudi angleški interesi. Zato je angleška vlada že prve mesece lanskega leta spremenila svojo zunanjo politiko in pričela podpirati partizane; seveda na pritisk ali željo Moskve. Obenem je tudi poskušala z »reformiranjem« Petrove zamejne vlade, toda brez uspeha. Stari velesrbski politiki so vztrajali pri svojem in naprej kovali načrte za obnovo stare Jugoslavije v celoti, če je to mogoče, ali pa v zmanjšani državi v obliki Velike Srbije, če je obnova starih mej nemogoča.

Ampak ker gre razvoj v Jugoslaviji svojo pot naprej, ker provizorična vlada osvobodilnega gibanja postaja z vsakim tednom močnejši faktor, povrhu pa ves svet občuduje epske boje Titove gerilske vojske, ki je priznana po vseh zaveznikih, se je angleškim visokim politikom končno posrečilo, da so mladega Petra odtrgali od klike velesrbskih politikov. Skoro gotovo so mu povedali, da je to zadnja njegova prilika, da si reši tron, kar je velika želja posebno Winstona Churchilla, starega mačka angleških imperialističnih interesov.

Vladarjem Anglije ni vseeno, kaj po tej vojni nastane v Jugoslaviji in na Balkanu; zato se tudi zelo interesirajo na tem, da Grčija in Jugoslavija po tej vojni ostaneta kraljevini. Angleška vlada se je sicer sprijaznila z dejstvom, da bo imela glavni vpliv na Balkanu Rusija, toda ako si ne pridobi zaslombe vsaj pri kraljevskih dinastijah Jugoslavije in Grčije z njihno zopetno vzpostavitvijo, bi bilo v bodoče še toliko slabše za angleške interese na Balkanu. Če bi na primer Jugoslavija z Grčijo vred postala kakšna napredna kmetsko-delavska republika, oprta na Rusijo, bi to gotovo kvarno vplivalo na angleške gospodarske in politične interese ne samo na Balkanu, marveč tudi na Bližnjem vzhodu, v vsem Sredozemlju in vseskozi do Indije.

Anglija v tej šahovski igri torej ne igra za majhne denarje. Če se ji posreči želja in načrt, da obvaruje tron jugoslovanskemu in grškemu kralju, bo dosegla veliko. Ali se ji to posreči?

Senator Wallgren za Tita: Imenuje ga »Georga Washingtona Jugoslavije«

Washington, D. C. – Popularnost maršala Tita in narodnoosvobodilnega gibanja Jugoslavije prodira v vse širše kroge ameriških službenih in neslužbenih faktorjev. Njegov najnovejši zagovornik je demokratski senator za državo Washington, C. Wallgren, ki je v svojem govoru urgiral ameriško vlado, naj zamrzne jugoslovanske fonde in prizna Titovo vlado kot pravo vlado Jugoslavije.

V ostalem, je povdaril v svojem govoru, čete, ki jih vodi Draža Mihajlovič, vojni minister vlade v begunstvu, pomagajo nacistom. Opisujoč maršala Tita kot »Georga Washingtona Jugoslavije,« je senator Wallgren poudaril, da vodijo partizani »slavno borbo« za svobodo in zmago Zedinjenih narodov.

Ko je predlagal, naj se fondi jugoslovanske vlade v begunstvu zamrznejo v tej deželi, je obenem priporočil, naj se stavijo ti fondi na razpolago Titovi vladi in partizanom, katerim so potrebni za nakup zdravil in vojnih potrebščin. Poudaril je, da je Brazilija dala vzgled s tem, da je zamrznila jugoslovanske fonde.

Združeni odbor JSA je čestital senatorju Wallgrenu na govoru v prilog partizanom in se mu zahvalil, da se je zavzel za pravično stvar maršala Tita in osvobodilnega gibanja Jugoslavije.

Prosveta (Chicago), 19. junija 1944