Poleg nadgrajene čistilne naprave so v Grosupljem zgradili še več kot 14 kilometrov novih kanalizacijskih vodov, sedem črpališč in tri zadrževalne bazene. Po zaključku projekta se bo na kanalizacijsko omrežje in čiščenje dodatno priključilo več kot 1800 gospodinjstev. Skupna vrednost naložbe v občini Grosuplje znaša 21,5 milijona evrov.
Dobre štiri milijone evrov pa so porabili v občini Ivančna Gorica, kjer so gradili kanalizacijo in nova črpališča, prav tako pa so posegli v obstoječo centralno čistilno napravo. V nasprotju s tisto v Grosupljem so jo zmanjšali (s 15.000 na 6000 populacijskih enot), kar je bilo nujno potrebno zaradi ukinitve farme na Marofu. Polno obratovanje sistema v Ivančni Gorici načrtujejo za konec leta, ko se bo nanj priključilo dobrih 15.000 prebivalcev.
Za kanalizacijo bi potrebovali 70 milijonov evrov
Tretji sklop projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Krke je v največji meri financiral Bruselj, ki je iz kohezijskega sklada prispeval skoraj 15 milijonov evrov. Država je primaknila 2,6 milijona evrov, preostanek (8 milijonov evrov) pa sta pokrili obe občini.
»Z realizacijo tega projekta smo v občini celovito rešili problematiko z odvajanjem in čiščenjem odpadnih komunalnih voda. To je dolgoročna naložba, saj lahko na čistilno napravo priključimo celo občino, vseh 20.000 prebivalcev,« je zadovoljen župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič. A je hkrati izpostavil problem s kanalizacijo.
»Medtem ko sta obe večji naselji, Grosuplje in Šmarje, 95-odstotno pokriti s kanalizacijo, je celotna pokritost občine, tako čez palec, le nekaj več kot 50-odstotna. Idejno zasnovo, kako s kanalizacijo povezati naselja, imamo, a nimamo denarja za realizacijo. Potrebovali bi 60 ali 70 milijonov evrov. Z enakimi težavami se srečujemo domala vsi župani,« opozarja Verlič, ki upa, da bo ministrstvo za okolje in prostor popravilo uredbo tako, da bodo lahko tudi manjša naselja, ki premorejo manj kot 2000 populacijskih enot, kandidirala za evropski denar.