Bioplinarno je v Sloveniji veliko lažje zgraditi kot porušiti. Tako je mogoče sklepati na primeru bioplinske elektrarne Petač v Zgornjih Pirničah pri Medvodah. Zanjo je gradbena inšpekcija že januarja 2011 ugotovila, da gre za nelegalno gradnjo, in izdala sklep, da jo mora investitor Miha Petač porušiti v osmih mesecih. Tega ni storil, zato se je rušenja septembra lani lotila država. Toda delo v času ene nosečnosti, kot bi se izrazil nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, še vedno ni končano. Razlog? Inšpektoratu za okolje in prostor je zmanjkalo denarja za odstranitev nelegalne gradnje.
Dolga zima
Petačeva bioplinska elektrarna, postavljena ob dnevno sobo ene od tamkajšnjih družin – nad njo za nameček poteka tudi daljnovod – je krajanom Pirnič zaradi smradu, ki ga je oddajala ob njej nakopičena koruzna silaža, povzročala velike skrbi in zdravstvene težave. Septembra lani so si zato močno oddahnili, ko so bioplinarno zapečatili z inšpekcijskim trakom in jo začeli rušiti. Cilj je bil vzpostaviti prvotno stanje, da bi tam znova rasle kmetijske rastline. A te iz betona ne morejo poganjati.
Odstranjevanje črne gradnje namreč tudi po devetih mesecih še ni končano, čeprav so na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor, ki je vmes ugasnil, ocenili, da bodo za ta zalogaj potrebovali približno mesec dni. Pirničani, ki živijo v bližini bioplinarne, so nam povedali, da je gradbena inšpekcija, ki od letos sodi pod znova oživljeni inšpektorat za okolje in prostor, decembra lani delo prekinila. »Rekli so nam, da zaradi zime.« No, v Sloveniji dokaj mila zima se je na Vožarskem potu 12 v Ljubljani, kjer domuje omenjeni inšpektorat, zavlekla v pomlad, zato so rušitelji odstranjevanje bioplinarne nadaljevali šele 1. aprila, že čez mesec dni pa so orodje in stroje znova pospravili. Na okoljskem ministrstvu so nam takole utemeljili, zakaj: »Prisilna izvršba zahtevnega energetskega objekta – bioplinarne se je začela v letu 2014, vendar zaradi obsežnosti in zahtevnosti tedaj ni bila končana, zato so se dela nadaljevala v letu 2015. Zaradi nezagotovljenih ustreznih finančnih sredstev je izvršba trenutno prekinjena. Nadaljevala se bo, ko bodo zagotovljena finančna sredstva.«
Kredit bomo plačali vsi
Zanimalo nas je tudi, koliko bo stalo odstranjevanje te črne gradnje in kdo bo plačnik. Ali znova davkoplačevalci, ki nas bremenijo že neodplačani petmilijonski kredit, ki ga je Nova Ljubljanska banka velikodušno podarila graditelju te bioplinarne Mihi Petaču? Na ministrstvu poudarjajo, da vsi stroški prisilne odstranitve objektov na območju pirniške bioplinarne še niso znani, že zdaj pa so dosegli vrtoglavih 117.000 evrov. Za primerjavo povejmo, da ima inšpektorat za okolje in prostor za rušenje in odstranjevanje vseh na črno zgrajenih objektov v državi na letni ravni na voljo vsega 235.000 evrov. »Tako je bilo v obdobju od septembra 2013 do septembra 2014 in tako je po veljavni pogodbi do septembra 2015,« so dodali.
Zavezanec za plačilo teh stroškov naj bi bil sicer Miha Petač, a je njegovo podjetje Bioštrom, ki je investitor te bioplinarne, že od novembra 2013 v stečajnem postopku, ki ga je sprožila največja Petačeva upnica, Nova Ljubljanska banka. Dolguje ji namreč dobrih pet milijonov evrov oziroma ves kredit, ki ga je Petač najel pri njej za gradnjo bioplinarne. Ta kredit je zdaj na slabi banki, kar pomeni, da ga bomo morali odplačati vsi državljani. Lahko se zgodi, da nam bo država izstavila tudi račun za odstranitev nelegalno zgrajene bioplinarne. V stečajni masi je namreč le slabih 400.000 evrov, 18 upnikov pa je v stečajnem postopku prijavilo za skoraj šest milijonov evrov terjatev.
Kaj se še skriva pod zemljo?
Stečajni upravitelj Silvo Zorec meni, da je možno, da bi stroške odstranitve bioplinarne v Pirničah pokrili iz stečajne mase, ne ve pa, zakaj so odstranjevanje ustavili, kajti dokler ne bo končano, stečajni postopek stoji, saj je v zemljiški knjigi vpisana prepoved odtujitve objekta, dokler ta ne bo povsem porušen. Še pred pol leta je Miha Petač vztrajal, da ima za del zgrajenih objektov na območju bioplinarne veljavno gradbeno dovoljenje in da zaradi tega vseh ne bi smeli porušiti. Toda ko je Zorec upnike pozval, naj založijo denar za pritožbo oziroma ugotovitveni postopek, če menijo, da rušenje ne poteka v skladu z izdanimi odločbami, se na poziv ni odzval nihče, zato Zorec sklene: »Odstraniti bo treba vse objekte.«
Na ministrstvu za okolje in prostor so nam pojasnili, da jih čaka še odstranitev podzemnih delov bioplinarne – del plošče silosa, tehtnica in jama za vodo, bližnji stanovalci pa dodajajo, da je pod zemljo še vedno tudi eden od petih plinohramov.
