Ali obstaja kakšna možnost, da bo festival tik pred zdajci odpovedan, če denimo prodate premalo vstopnic? S tem imamo pri nas kar nekaj slabih izkušenj.

Tuomas Kallio: Nikakor. Festival ne bo odpovedan v nobenem primeru, ki je pod našim nadzorom. Festival Flow v Helsinkih poteka že od leta 2004 in še nikoli ni bil odpovedan.

Mikko Lehtinen: Proračunsko smo popolnoma podprti, festivala ne bo kvečjemu v primeru orkana ali potresa. Festival organizira mednarodna ekipa, ki spoštuje visoke profesionalne standarde.

Je festival v Ljubljani načrtovan tudi za prihodnje leto oziroma od česa je odvisna ta odločitev? Od obiska?

Tuomas Kallio: Načrtujemo, da bo festival potekal več let tudi v Ljubljani. Gre za rast lokalne scene in pomoč pri njenem povezovanju z mednarodnim okoljem. Tega se seveda ne da doseči v enem samem letu. Nam pa prvo leto vedno ponudi pomembno lekcijo, iz katere se poskušamo kar največ naučiti. Glede na odziv tudi vidimo, kaj je treba izboljšati v prihodnosti.

Mikko Lehtinen: Tobačno bi radi prenovili in jo spremenili v kulturno središče s kinodvoranami, delavnicami, restavracijami, galerijami, vadbenimi prostori za bende, snemalnimi studii... Podobno kot Battersea power station v Londonu.

Koliko ljudi bo prišlo na festival iz tujine?

Tuomas Kallio: To bomo zagotovo vedeli šele po dogodku, vendar mednarodna prodaja vstopnic trenutno parira lokalni. Prodali smo tudi veliko aranžmajev, ki vključujejo hotelske nastanitve.

Mikko Lehtinen: Da, res je prezgodaj, da bi govorili o tem, vendar smo že pred časom rezervirali več kot 700 sob v Ljubljani in okolici, a tudi na Bledu, v Kranjski Gori in Kranju. Ljubljana bo pokala po šivih.

S koliko obiskovalci torej računate?

Tuomas Kallio: Natančnih številk, kar se tiče pričakovanj, nimamo, največja zmogljivost festivala pa je deset tisoč obiskovalcev na dan. Menimo pa, da bi bilo pet tisoč obiskovalcev na dan dovolj, da bi ustvarili dobro vzdušje. Festival Flow ni zasnovan na visokih številkah, temveč na visoki kakovosti. Tudi v Helsinkih obisk ni tako množičen, pride okoli 20.000 ljudi na dan. Imamo pa visoke standarde glede produkcije in storitev.

Mikko Lehtinen: Ne maram festivalov, na katerih je občinstvo tako natlačeno, da se ne moreš premikati. Vedno radi pustimo še nekaj prostega prostora. Festival Flow mora biti poln, vendar prijeten in civiliziran.

Seznam nastopajočih vključuje kar nekaj imen indie scene in nekaj velikih zvezd alternative. Glavni pa so vseeno starejši izvajalci iz osemdesetih let – Pet shop boys. Katero ciljno publiko pravzaprav nagovarjate? Težko si predstavljam, da bodo študenti kupili vstopnice zaradi Pet shop boys, enako težko si predstavljam njihove starše na Metronomy.

Tuomas Kallio: Festival Flow ni namenjen študentom ali šolarjem, ki bi radi nekaj dni popivali in se zabavali na odprtem ter živeli v šotoru, to je glasbeni in umetniški festival za ljudi različnih starosti. Glasba je skrbno izbrana, tako kot tudi hrana, pijača, dizajn in prizorišče. Ljudem bi radi pokazali, kaj je danes vredno in zanimivo. Včasih je to nekaj, česar ne poznajo, drugič nekaj, kar je trenutno vroče, tretjič so to starejše legende, ki so še vedno relevantne in imajo dober nastop v živo. Povezovanje novih in starih izvajalcev je še toliko zanimivejše, saj dobiš neko perspektivo. Poleg tega člana Pet shop boys še nikoli nista nastopila v Sloveniji.

Torej v tem, da na prizorišču ni kampiranja, ne vidite ovire? Po navadi na poletnih festivalih ljudje dihajo z dogajanjem tudi tako, da tam nekaj dni živijo.

Tuomas Kallio: To, kar opisujete, je bolj ali manj standardni model glasbenih festivalov osemdesetih in devetdesetih let. Nova generacija glasbenih in umetnostnih festivalov pa je velikokrat postavljena znotraj urbanih okolij, kjer ljudje živijo, in ne nekje bogu za hrbtom, kjer moraš umetno zgraditi vse iz ničesar ter od daleč pripeljati ljudi in stvari. To tudi ni preveč okolju prijazno. Pri festivalu Flow pač ne gre za taborjenje v gozdu; obiskovalce vidimo kot starejše tridesetletnike in ne mlajše dvajsetletnike ali najstnike. Gre za urbani dogodek, ki bo Ljubljani en konec tedna pomagal cveteti, tako kot avgusta pomaga cveteti Helsinkom.

Ljubljani v vseh teh letih ni uspelo ponuditi močnega glasbenega festivala. Sosednji Zagreb je denimo s festivalom InMusic postavil dober zgled, kako se stvari streže: velika imena, idilična lokacija, množičen mednarodni obisk. Ali ga vidite kot konkurenco? Cene imajo prijazne, mladi pa se večinoma odločajo tudi glede na to, koliko imajo v žepu.

Tuomas Kallio: Mar ne poteka festival InMusic od ponedeljka do srede? Če niso najstniki, ki so se jim pravkar začele poletne počitnice, potem dvomim, da bi ljudje drli na glasbeni festival, ki poteka med tednom, temveč bi raje izbrali takšnega, ki je ob koncu tedna. Menim tudi, da sta koncepta obeh festivalov dovolj različna, da ju ne moremo označiti za neposredno konkurenco, temveč se bolj kot ne dopolnjujeta. Flow sicer obišče veliko mladih ljudi, hkrati pa tudi ljudje, ki so stari 30, 40 ali celo več kot 50 let.

Mikko Lehtinen: Če festival stane 40 evrov za tri dni, to ni naša konkurenca, saj nagovarja drugo občinstvo. Mi bomo veliko denarja namenili za dekoracijo, umetnost, hrano, storitve, infrastrukturo, varnost, a tudi za bende. Na festivalu InMusic dobiš oder, pivo, šotor – in blato, če dežuje. Na tovrstnih festivalih nisem bil že od 14. leta starosti. Na Flow lahko ženske pridejo v visokih petah in se, če hočejo, tudi lepo oblečejo.

Pravite, da boste veliko pozornosti namenili tudi kulinarični ponudbi. Kako pa ste izbrali restavracije, ki bodo sodelovale na festivalu, in kako prijazne bodo cene obrokov?

Mikko Lehtinen: O cenah boste morali povprašati restavracije Skaručna, As, Tokyo picnic, Centralna postaja, Romeo, Cubo in Bazilika. Mislim pa, da bodo cene na enaki ravni kot na Odprti kuhni. Izbrali smo hrano, za katero menimo, da je v Sloveniji najboljša. Upamo, da se bodo obiskovalci strinjali, ponudili pa bomo tudi bar s šampanjcem in ostrigami.

Eden od najpomembnejših dejavnikov na tovrstnih festivalih je cena piva. Koliko bodo obiskovalci odšteli za lokalna union in laško?

Mikko Lehtinen: Mislim, da bo cena za pivo od dva in pol do tri evre.

Festival Flow v Helsinkih je lani zaslužil 11 milijonov evrov. Koliko računate, da bo prinesla ljubljanska različica?

Mikko Lehtinen: Natančneje, Flow je omenjenih 11 milijonov evrov prinesel lokalnemu okolju, ne organizatorjem – in sicer v obliki plačila hotelskih storitev, taksijev, ekskurzij, tu so še nakupi, povečan obisk v restavracijah... Ljubljana je seveda manjša in cenejša, vendar pričakujemo da bo v nekaj letih ta številka prišla na več milijonov.

Kako velik pa je proračun ljubljanskega festivala Flow?

Mikko Lehtinen: Manj kot milijon evrov. Flow Helsinki ima okoli 4,8 milijona evrov proračuna, zato ljubljanska različica za nas niti ni tako velika naložba. Režiral sem televizijske oglase, ki stanejo dvakrat toliko kot ta festival. Nekako ne moreva razumeti vaših skrbi glede financ. Midva nimava skrbi – sprostite se in uživajte ob glasbi, hrani in umetnosti.

Za konec torej še eno tipično slovensko vprašanje: kaj bodo pa rekli sosedje? Imate kakšne dogovore z okoliškimi stanovalci, ki jih utegneta motiti hrup in gneča?

Mikko Lehtinen: Potrudili se bomo po svojih najboljših močeh, da tudi sosedom ponudimo možnost, da uživajo v festivalu. Vsekakor bomo za njih dobro poskrbeli, saj menim, da moramo biti spoštljivi. Naš zvočni sistem je sicer najvišje kakovosti in zasnovan tako, da minimalno zvočno onesnažuje.