Dolgoročno bo imelo dvigovanje obrestnih mer s strani FED pozitivne vplive na ameriško domačo valuto, ki je v zadnjih 12 mesecih proti košarici valut pridobila že dobrih 15 odstotkov vrednosti. Močan dolar bi nato dvignil ameriško povpraševanje po izdelkih tujih podjetij po svetu in s tem potencialno dvignil vrednotenja evropskih in azijskih podjetij.
Na drugi strani negativne vplive močnega dolarja že čutijo trgi v razvoju, kjer je velik delež obstoječega dolga denominiran v ameriških dolarjih, kar draži odplačevanje dolgov. Pritisk se bo v primeru višjih obrestnih mer v ZDA zgolj še stopnjeval, saj se bo denar pospešeno selil v ZDA in s tem vršil prodajne pritiske na lokalne valute. Zaradi povišanih obrestnih mer se bo pod pritiskom izplačevanja obresti znašel tudi ameriški državni proračun, ki bo moral po podatkih Bloomberga v naslednjem desetletju zaradi višjih obrestnih mer izplačati dodatnega 2,9 bilijona dolarjev lastnikom ameriških obvezniških papirjev.
Nizke obrestne mere v zadnjih letih so dodobra izkoristila tudi podjetja v ZDA, ki so se lahko zadolževala po izredno ugodnih pogojih s ciljem odkupovanja lastnih delnic in izplačila dividend, kar je družbam pomagalo privabljati potencialne investitorje. Po dvigu obrestnih mer bo podobnih potez vsekakor manj, s tem pa bodo nekatera delniška podjetja v ZDA zagotovo veliko manj privlačna za investitorje.
Postopen dvig obrestnih mer je hkrati znak, da FED po dolgih letih »uspešno« zaključuje svoj program pomoči ameriškemu gospodarstvu, s katerim so se postavili po robu globoki gospodarski recesiji, ki bi se morda ob manjši pomoči FED lahko močno podaljšala, čemur smo denimo priča v Evropi, kjer Evropska centralna banka ni sledila politiki FED.