Medtem ko se v javnosti še naprej ustvarja slika o preobsežnosti javnega sektorja, v skoraj vseh njegovih delih tožijo nad pomanjkanjem kadrov – v bolnišnicah, domovih za starejše, na policiji, v zaporih, na inšpektoratih, upravnih enotah, v knjižnicah. Zaposleni so zaradi nenehnega nadurnega dela vse bolj obremenjeni, kakovost storitev pa se nezadržno poslabšuje. Podatki, ki smo jih zbrali, kažejo, da so standardi, ki naj bi zagotavljali pričakovano kakovost, večinoma le še mrtve številke na papirju.
Težave v bolnišnicah, na policiji, v domovih za starejše…
Poglejmo si nekaj primerov. V UKC Ljubljana, kjer imajo 7850 zaposlenih, pravijo, da jim glede na modro knjigo standardov in normativov primanjkuje približno 260 zdravnikov ter zobozdravnikov in vsaj 370 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Po pravilniku o službi nujne medicinske pomoči bi morali zaposliti tudi še 27 reševalcev. Kadrovsko so podhranjeni na vseh klinikah, še posebej na oddelkih intenzivne terapije na nevrološki kliniki, kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter na otroški intenzivni terapiji.
V Policijski upravi Ljubljana je trenutno zasedenih le 78 odstotkov vseh delovnih mest. Kadrovska podhranjenost se kaže na vseh področjih dela, tako pri policistih, kriminalistih kot tudi pri strokovno-tehničnem osebju. Zaradi pomanjkanja kadrov so težave pri organizaciji dela, vse več je nadur, s tem pa tudi delovnih obremenitev. V skladu s kadrovskim načrtom bi potrebovali še vsaj 77 uslužbencev
Dom starejših občanov Ljutomer ima, na primer, 76 redno zaposlenih, kar je sicer v okviru veljavnih kadrovskih normativov, vendar so ti po ocenah direktorja Borisa Sunka izrazito preskopi in jih je treba povečati vsaj za desetino. »Pomanjkanje kadra je v domu čutiti na vseh področjih, glede na potrebe pa je najslabše poskrbljeno za delo s stanovalci z demenco. Za 24 oseb, ki potrebujejo 24-urno skrb in varovanje, skrbi ponoči le en zaposleni.« Sunko obenem ugotavlja, da je v njihovem okolju, kjer je stopnja brezposelnosti velika, razpoložljivih in ustrezno usposobljenih delavcev več kot dovolj.
…v inšpektoratih, zaporih, upravnih enotah, knjižnicah
S kadrovsko podhranjenostjo in preobremenjenostjo se ubadajo tudi na inšpektoratu za delo. Medtem ko se je število podjetij v zadnjih šestih letih močno povečalo, je število inšpektorjev upadlo za dobro desetino.
»Zaradi pomanjkanja inšpektorjev ne moremo obravnavati niti vseh prijav, ki jih dobimo. Do zamud pa prihaja tudi pri izpolnjevanju drugih obveznosti,« pojasnjuje tiskovna predstavnica inšpektorata Branka Knafelc in dodaja, da bi potrebovali vsaj še 20 zaposlenih. Vsaj delno razbremenitev so si obetali z uvedbo instituta strokovnega pomočnika, ki naj bi po lani sprejetem zakonu o inšpekciji pomagal, poleg tega pa bi lahko sodeloval tudi v inšpekcijskih postopkih. Zaradi omejevanja zaposlovanja doslej niso uspeli zaposliti še nobenega.
Podobne težave imajo v slovenskih zaporih. Medtem ko je povprečno dnevno število zapornikov lani poraslo s 1430 na 1511, se je število zaposlenih v zadnjih dveh letih in pol zmanjšalo za 66. Po kadrovskem načrtu bi sicer glede na trenutno število zaposlenih, teh je trenutno 826, lahko zaposlili še 71 javnih uslužbencev, vendar jim že za plače obstoječega kadra do konca leta primanjkuje okrog 600.000 evrov.
Kadrovsko stisko skušajo blažiti z začasnim premeščanjem zaposlenih in pretiranim nadurnim delom. Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij opozarjajo, da zaradi izgorelosti zaposlenih dolgoročno ne bodo več zmogli zagotavljati ustrezne obravnave in oskrbe zapornikov.
S kadrovskimi težavami se ubadajo tudi v knjižnicah. Matjaž Neudauer, bibliotekarski svetovalec v ptujski knjižnici Ivana Potrča, opozarja na številne nadure in težave pri nadomeščanju bolniških odsotnosti. Za kolikor toliko normalno delo bi ob sedanjih 32 redno zaposlenih in treh delavcih iz projekta javnih del potrebovali vsaj še štiri zaposlene. Na upravnih enotah pa se po besedah Mateje Sotler Štor, načelnice upravne enote Novo mesto, posledice kadrovskega pomanjkanja kažejo v daljših čakalnih vrstah pred okenci in dolgotrajnejšem reševanju zadev.
Je rešitev »privatizacija« javnega sektorja?
Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da je (bilo) zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju nujno zaradi javnofinančnih razmer in (pre)visokega deleža javnih oziroma proračunskih sredstev, namenjenega plačam javnih uslužbencev. Rešitev vidijo v racionalizaciji poslovanja in boljši organizaciji dela ter v strukturnih spremembah v posameznih dejavnostih javnega sektorja.
Na ministrstvu so iz predalov vzeli tudi načrte nekdanje ministrice Pahorjeve vlade Irme Pavlinič Krebs, ki je želela izvesti temeljito reformo javnega sektorja s spremembo zakona o zavodih. Po tem predlogu, ki je zaradi očitkov o privatizaciji in komercializaciji javnega sektorja leta 2011 v parlamentu doživel pravi pogrom, bi se javni zavodi preoblikovali v podjetniške organizacije v državni lasti, pri čemer bi lahko sklepali tudi koncesije z zasebniki. Novi zakon načrtujejo za prihodnje leto.
