Topli dnevi, ko dolge rokave zamenjajo poletna oblačila, so za bolnike z urtikarijo ali koprivnico stresen izziv, saj je pod takšnimi oblačili še težje skriti neprijetne spremembe na koži. »Stres pa težave še dodatno poslabša,« pojasni bolnica z urtikarijo Anja Galovič, ki se je z boleznijo prvič srečala pred dobrim letom. »Ko se pojavijo lise, me srbi po vsem telesu. Če se praskam, srbi še bolj, zato se moram ves čas zadrževati in misliti na to, da se ne praskam. A mi vedno ne uspe, včasih se zvečer v kopalnici spraskam do krvi,« prizna Anja in doda, da ji je zelo neprijetno, ko ljudje strmijo v lise na njenem obrazu in drugih vidnih predelih kože in jo sprašujejo, kaj je narobe? »Postane me sram, še bolj se vznemirim, simptomi pa poslabšajo,« razloži Anja in doda, da težave nekoliko ublažijo le mrzli obkladki.
Urtikarije se selijo
A Anjine težave sploh niso redke, saj bolezen vsaj enkrat v življenju doleti kar vsakega četrtega odraslega. Pri otrocih je pojavnost nekoliko redkejša, a bolezen kljub temu pesti tudi te. Na kakovost bolnikovega življenja vpliva predvsem kronična oblika bolezni, ki v nasprotju z akutno traja več kot šest tednov. »Poleg težav zaradi klasičnih simptomov – vsakodnevnih srbečih kožnih sprememb urtik in otekanj ustnic, vek in lic – življenje bolnikov s kronično urtikarijo poslabšuje nepredvidljivost pojava simptomov, pogosta odsotnost iz službe ali šole zaradi pojava bolezni, pomanjkanje spanja zaradi srbeža ter socialna izolacija zaradi vidnih kožnih sprememb,« niza neprijetne posledice bolezni dermatovenerologinja, doc. dr. Nada Kecelj Leskovec.
Kot pravi, je urtikarija ali koprivnica skupina bolezni, katerih skupna značilnost so spremembe na koži, imenovane urtike ali koprivke, ki so videti kot rdeče in otekle lise – podobne spremembam na koži, ki nastanejo, če nas opečejo koprive. Spremlja jih srbenje ali neprijeten pekoč občutek, njihova posebnost pa je, da izginejo najpozneje v 24 urah in se čez nekaj ur ali dni znova pojavijo. Spremlja jih lahko tudi otekanje obraza, ki se lahko razširi na roke in stopala.
Pri večini bolnikov se urtikarija v nekaj dneh ali v času do šest tednov sama umiri. Pri več kot polovici bolnikov s takšno akutno urtikarijo vzroka ne poznajo; se pa pogosteje pojavlja ob virusnih okužbah zgornjih dihal ali prebavil.
Dalj časa trajajoča kronična spontana urtikarija se prav tako pojavlja brez zunanjih sprožilnih dejavnikov, a traja od enega do pet let, pri desetini bolnikov še dlje. »Pri kronični urtikariji se nove urtike nenehno pojavljajo na drugih delih telesa. Ta dinamika je lastna samo urtikariji. Že če nam pacienti povejo, da imajo vsak dan spremembe na drugem mestu, je to lahko samo urtikarija,« je jasna dermatovenerologinja Kecljeva.
Bolniki so zaskrbljeni
»Bolezen ni nevarna in ne ogroža življenja, ima pa velik vpliv na kakovost življenja, saj srbež in zagoni urtik motijo spanje, dnevne aktivnosti in družbene stike,« pojasnjuje tudi alergologinja, doc. dr. Mihaela Zidarn in doda, da se ljudje ob prvem srečanju s simptomi, ki so lahko videti zelo dramatično, pogosto ustrašijo. Pogosto se zaradi njih odpravijo na urgenco, kjer pa jih obravnavajo, kot bi imeli alergijsko reakcijo anafilaksijo, kar jih še dodatno prestraši in poslabša njihovo stanje,« ugotavlja alergologinja, ki meni, da bi bilo treba v takih primerih bolnike predvsem pomiriti in jim jasno povedati, da bolezen ne ogroža njihovega življenja.
Pri večini bolnikov vzroka bolezni ne odkrijejo. Pri približno tretjini bolnikov je vzrok avtoreaktivnost ali avtoimunost, kar pomeni, da bolnikov imunski sistem tvori protitelesa proti lastnim snovem v koži. Pogosteje se pojavlja pri bolnikih, ki jemljejo zdravila proti bolečinam, kot možen vzrok se pogosto omenjajo okužbe, z alergijo na hrano pa praviloma ni povezana, čeprav se kot možni poslabševalci bolezni pogosto omenjajo psevdoalergeni v prehrani. Potek bolezni lahko poslabšajo tudi okužbe, stres in utrujenost.
Učinkovita biološka zdravila
Zdravljenje oziroma lajšanje simptomov koprivnice poteka v treh korakih. »Začnemo z antihistaminiki, ki se uporabljajo za lajšanje simptomov alergij in jih je treba redno jemati tudi v času, ko ni izbruhov urtik. V drugem koraku se odmerek poveča, v tretjem koraku pa sledi zdravljenje s ciklosporinom in montelukastom. Med najnovejše trende zdravljenja pa sodijo biološka zdravila, na primer omalizumab. To zdravljenje se je izkazalo za zelo uspešno, saj se dobro odzove 80–85 odstotkov bolnikov,« še razloži doc. dr. Nada Kecelj Leskovec in doda, da nekateri bolniki pripovedujejo, da simptome blaži tuširanje z mrzlo vodo in ustrezna dieta.