Toda predsednik je bogat, je moški, pripada beli rasi, pedigre njegovih prednikov je preverjen. In kot bonus – njegova vera mu omogoča pitje alkohola. Kar s pridom izkorišča. Naj pride kdaj na izlet v Slovenijo!

Toda po drugi strani želi zdaj njegova komisija Sloveniji naložiti sprejem sedemsto dveh beguncev iz Eritreje in Sirije. Komisija sicer v vseh dokumentih – ki pa jih ni tako veliko, da se jih ne bi dalo prebrati v času enega poleta v Luksemburg – piše, da gre za ogrožene osebe, ki si »že na prvi pogled« zaslužijo mednarodno zaščito. Ampak ministrica sumi, da so varnostno vprašljivi, latentno nasilni, nagnjeni k izvajanju terorističnih dejanj. Poleg tega politiki, ki odločajo o njihovi usodi, računajo, da begunci nimajo denarja, niso belci in nimajo evropskega pedigreja. Ne pijejo in ne hodijo v cerkev.

Vesna Györkös Žnidar je v Luksemburgu na glas podvomila o njihovem uspešnem vključevanju v slovensko družbo. »Število prosilcev za azil, ki bi jih sprejeli v Slovenijo, mora biti v okviru administrativnih in integracijskih sposobnosti, pri tem pa je treba upoštevati vse specifike, ki lahko bistveno vplivajo na uspeh integracije,« je dejala. Če prevedemo: ne bodo se »administrativne in integracijske sposobnosti Slovenije« prilagajale največji begunski krizi po drugi svetovni vojni, ampak se bodo morali begunci in evropski komisarji sprijazniti s tem, kar je Slovenija. Slovenija pa je ksenofobna luknja, ki je enkrat že izbrisala petindvajset tisoč tujcev z nepravim pedigrejem. Izgnala jih je čez mejo, s tistimi, ki jim je uspelo ostati, pa še vedno – tudi po obsodbi evropskega sodišča za človekove pravice – administrativno občuje.

»Odločitev o sodelovanju pri sprejemu in številu sprejetih oseb mora temeljiti na prostovoljni odločitvi držav članic,« je o begunskih kvotah še dejala ministrica. Slovenija je – prostovoljno – enkrat že ponudila zaščito osmim beguncem iz Somalije in Sudana, ki so se zatekli na Malto. To je stokrat manj, kot predvideva Juncker. Ampak tudi teh Slovenija ni zmogla integrirati. Če skrajšamo: v Sloveniji so od osmih zdržali le trije in še od teh dva zato, ker imata majhne otroke in res nista mobilna. Drugi so odšli »naprej«, eden pa je bil v Sloveniji celo »tako frustriran« – kar je citat iz analize evropskega azilnega podpornega urada –, da se je vrnil na Malto.

To so »administrativni in integracijski« pogoji Slovenije, pod katerimi zdaj Afričani, Arabci in prešerni Evropejec Jean-Claude Juncker skupaj trkajo na zaprta vrata Slovenije. Vsi drugačni, vsi brezpravni.