Kljub vsemu pa je treba biti pri nabiranju in uporabi zdravilnih rastlin previden. Če denimo čemaž oziroma divji česen zamenjamo z jesenskim podleskom, je lahko to tudi usodno. Veliko ljudi je zato z zanimanjem prisluhnilo predavanjem, ki so jih članice društva za zdravilne rastline, naravo in kakovost življenja Povojček, kar je ljudsko ime za bršljanovo grenkuljico, pripravile v okviru festivala zdravilnih rastlin na Koroškem.
»Prva štiri leta smo pripravljali le razstavo, ampak je ta prerasla okvire, zato imamo zadnji dve leti kar festival zelišč,« pove predsednica Društva Povojček Ljuba Plazl. In ponosno pokaže že tri brošure in dve knjigi, ki so nastale, ker so jih ljudje nenehno cukali za rokav in jih spraševali o tem in onem. »V teh brošurah so na enem mestu zbrane vse koristne informacije o določeni zdravilni rastlini, predvsem kako se uporablja in za kaj je koristna,« še pove Plazlova, ki ugotavlja, da se ljudje vračajo k naravi in iz nje črpajo tako znanje kot tudi energijo.
R'pičeve župe ni brez povojčka
»Sploh pa so z naravo vedno bolj povezani naši najmlajši. Mi odlično sodelujemo z OŠ Holmec, kjer imajo učenci svoje gredice, na katerih pridelujejo rastline in vrtnine,« še pove sogovornica. V eni od brošur pa so nasveti, ki so jih otroci zbrali na terenu in gredo iz roda v rod. Doslej so se prenašali le od ust do ust, zdaj so vse, kar so izvedeli od svojih bic (na Koroškem so to babice), zapisali in ne bo šlo v pozabo.
Različne recepte za nekatere tipične jedi so zbrali v Povojčkovih kuharijah. V teh je tudi recept za r'pičevo župo, ki je tipična koroška jed. In kakšna je? Pravzaprav je to navadna krompirjeva juha, v kateri so še domača mešanica začimb, sol, poper in seveda povojček, na koncu pa lahko po želji dodamo še koroške grumpe (ocvirke). Povojček pa ima več imen, saj mu nekateri rečejo tudi soldaški peteršilj, konderman, pikasta kopriva, polaj in še nekaj imen ima. V Kuharijah pa najdemo tudi recepte za peciva, razne napitke in še kaj.
A tudi to še ni vse, saj so izdali tudi brošuro Povojčkove arcnije, ki se prav tako prenašajo iz roda v rod. Tu pa so zbrane tiste rastline iz narave, ki so v prvi vrsti zdravilne in jih na Koroškem najpogosteje uporabljajo za lajšanje različnih tegob. In katere so to? »Baldrijan, arnika, bezeg, borovnice, brin, hermelika, glog, gabez, kolmež, kamilica, lapuh, lipa, materina dušica in še bi kaj našli. Pri vsaki smo pripisali, kaj so o tem, kako so z njimi zdravili ljudi in živino, povedale naše bice,« pove Ljuba Plazl.
Eterična olja krepijo imunski sistem
Letos so se članom Društva Povojček prvič pridružile kmečke žene iz Mežiške doline. Ob raznih namazih iz skute, ki so jim dodali najrazličnejša zelišča, je Tatjana Ledinek ponujala tudi zeliščne blazinice iz ovsa, pire in senenega drobirja. »Vse je naravno, iz tega se da narediti tudi obkladke,« pove. Letošnja novost in hkrati rdeča nit festivala pa je bila aromaterapija, v katero se je še posebej poglobila Dragica Hafner Lorenci.
»Aromaterapija je ena najhitreje rastočih komplementarnih ved medicine in zato smo se lotili proučevanja, kako eterična olja vplivajo na nas tako fizično kot psihično,« je pojasnila Hafner-Lorencijeva. Pri raziskovanju so sodelovali z eno najbolj priznanih aromaterapevtk Melani Kovač in se na delavnicah seznanili s postopki pridobivanja tako eteričnih olj kot hidrolatov, ki so primernejši za dojenčke.
Sicer pa lahko iz evkaliptusa, klinčkov, rožmarina, limone, sivke, poprove mete, cimeta, materine dušice, timijana in iglavcev dobimo eterična olja, ki so dobra za krepitev imunskega sistema, v različnih kombinacijah pa lajšajo težave s kožo, okostjem in mišicami. Kot pravi Mojca Abraham iz Črne na Koroškem, zelišča ne potrebujejo posebne nege, saj so avtohtona in samonikla, če kdo katerega med njimi nima, pa si jih med seboj podarjajo ali izmenjujejo.
