Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da so internetni mediji odgovorni za vsebino komentarjev, ki jih na njihovih straneh pišejo bralci. V primeru Delfi AS proti Estoniji je veliki senat sodišča razsodil, da je estonsko vrhovno sodišče ravnalo prav, ko je podjetje Delfi AS obsodilo na denarno kazen zaradi objavljenih sovražnih komentarjev. Sodba, ki so jo sicer sprejeli že marca, objavili pa včeraj, časovno sovpada z namero slovenskega ministrstva za kulturo, da bi s prenovo medijske zakonodaje odgovorni uredniki medijev postali odgovorni za komentarje, ki jih bralci objavijo na njihovih spletnih straneh. Nekateri kritiki tovrstnih ukrepov opozarjajo, da gre za prikrito uvajanje cenzure na internetu: če morajo namreč ponudniki internetnih vsebin oziroma uredniki skrbeti za vsebino, ki jo prispevajo bralci, bodo prej ali slej komuniciranje bralcev povsem omejili. Vsebino je namreč vnaprej težko nadzorovati. Vendar se strasbourško sodišče s tem ne strinja: »Obveznosti velikega novičarskega portala, da omeji razširjanje sovražnega govora in pozivanje k nasilju, nikakor ni mogoče primerjati s cenzuro.« Res je, so zapisali sodniki, da internet pomembno prispeva k razširjanju informacij, a misliti moramo tudi na škodo, ki lahko pri tem nastane.
Nataša Pirc Musar: To še ni cenzura
Estonski primer sega v januar 2006, ko je Delfi objavil članek o lokalnem ladjarju, AS Saaremaa Laevakompanii, ki je v zimskem času uvedel novo ladijsko linijo do estonskih otokov. Lomljenje ledu z ladjami je preprečilo vožnjo avtomobilistom, ki (zgolj pozimi) vozijo prek zamrznjenega morja. Ladjar je prebivalce otokov, ki bi se sicer na kopno vozili sami, pravzaprav »silil« v vožnjo s trajekti.
Bralci so se na to ogorčeno odzvali in nekateri med njimi so objavili ostre komentarje. Med njimi tudi tistega, ki je »židovskemu« lastniku ladijskega podjetja napovedal, da bo »gorel v lastni ladji«. Ladjar je Delfi tožil za odškodnino in tožbo na vseh sodiščih dobil. Strasbourško sodišče je Delfijevo pritožbo, da je bila kršena njegova pravica do svobode izražanja, dvakrat zavrnilo.
V Sloveniji je sodba včeraj vzbudila pozornost. »Ta sodba je ključna,« meni pravna strokovnjakinja, nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki zagovarja zakonsko regulacijo, kakršno namerava uvesti ministrstvo za kulturo. »Če morajo časopisi komentarje pred objavo vsebinsko pregledati in izločiti tiste, ki niso primerni, to še ni omejevanje pravice do svobode izražanja,« je prepričana Pirc-Musarjeva. »Strasbourško sodišče je stopilo celo korak dlje in odločilo, da boš, če ne boš preverjal, kaj se na tvojem portalu dogaja, odgovarjal, tudi če te prizadeti posameznik vmes ni opozoril, da se na mediju pojavljajo zanj škodljivi komentarji. Predlagani zakon v Sloveniji vsebuje milejšo različico: pravi zgolj, da mora odgovorni urednik objaviti pogoje, pod katerimi bodo komentarji objavljeni ali ne.«
Umik v najkrajšem možnem času
Prenova zakona o medijih, o kateri pravkar poteka javna razprava, predvideva, da »odgovorni urednik odgovarja za vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev«, da mora »odgovorni urednik oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju« in da mora biti »komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, v najkrajšem možnem času umaknjen«. Predlog je enak besedilu etičnega kodeksa slovenskih novinarjev, sprejetega že leta 2010.
Estonski novičarski portal Delfi je sicer imel objavljena pravila objavljanja komentarjev, a je bil nadzor nad komentarji, ki ni bil vsebinski, ampak je temeljil na računalniškem pregledovanju »spornih« besed, neučinkovit. Pri strasbourških sodnikih je že leta 2013, na prvi stopnji odločanja, pretehtalo mnenje, da je portal z objavljanjem spornih komentarjev v resnici »koval dobiček«. Nekateri medijski internetni portali namreč obisk na spletnih straneh povečujejo prav z objavljanjem žaljivih komentarjev: več ko jih je, več obiskovalcev stran pritegne, ti pa so potem atraktivni za oglaševalce, ki mediju prinašajo denar.
