Prestižno nagrado BrickAward že desetletje podeljujejo tistim najboljšim opečnim projektom, ki puščajo močan vtis in spomin v arhitekturi. Zdaj že tradicionalni natečaj BrickAward, ki ga vsako drugo leto organizira podjetje Wienerberger, je letos v sodelovanju s Slovensko zbornico za arhitekturo in prostor ter Hrvaško zbornico arhitektov razpisal regionalni natečaj BrickAward 16 za najboljši arhitekturni projekt na Hrvaškem in v Sloveniji, pri katerem so uporabili opeko. Žirija je izmed 30 prispelih projektov izbrala štiri, v katerih uporaba opeke izstopa ter opozarja na kreativne in brezčasne možnosti uporabe v arhitekturi.

Opeka, ki se staplja z naravo

Prvi izbrani projekt je projekt Arheološkega muzeja Vučedol arhitekturnega biroja Radionica arhitekture iz hrvaškega Vukovarja. Osnovna ideja za arheološki muzej je bila integracija v teren. Dosežena je bila z dizajnom, kjer je večina objekta vkopana v teren, razen fasade, ki je odprta proti pokrajini. Tako je bila za zunanji plašč izbrana opeka kot naravni material, ki najbolj spominja na zemljo. Naslednji nagrajeni projekt je projekt Opečne soseske arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič arhitekti iz Ljubljane. Prostorsko specifičnost stavb so zagotovili s konceptom volumskega odvzemanja oziroma razjedanja z urbanističnim načrtom določenih volumnov. Opečni ovoj razumemo kot jasno izrazno sredstvo, ki vzpostavlja potrebno identiteto soseske: opečna soseska.

Sodoben in razgiban material

Komisija je izmed prispelih projektov nagradila tudi hišo na Serdarjevi ulici arhitekturnega biroja Dva arhitekta iz Zagreba. Prostorska kompozicija hiše je opredeljena s strmo nagnjenim terenom in pogledom na mesto. Posebnost hiše je zlitje funkcij na štirih ravneh, zaradi česar se pojavi razdrobljenost prostorov. Klinker opeka najrazličnejših debelin je razporejena tako, da tvori tridimenzionalni mozaik razgibane in utripajoče fasade. Zadnje nagrajeno delo je Hiša S arhitekturnega biroja MVA Mikelić Vreš arhitekti iz Krapinskih Toplic, katere odlike so sodobnost, prostornost in svetlost. Na željo lastnika, da je bivanjski prostor ločen od tal, je hiša projektirana po konceptu lebdeče atrijske hiše. Čeprav hiša s svojim reduciranim oblikovnim besednjakom izstopa iz okolja, njene odprtine s svojimi položaji in dimenzijami uokvirjajo prostorske poudarke iz okolice, ustvarjajoč večplasten, dinamičen in pritrdilni odnos v ožjem in širšem kontekstu.

Brezčasni in trajnostni objekti

Božo Černila, član uprave Wienerberger SEE, je ob tem poudaril: "V čast mi je srečati ljudi, ki ustvarjajo lepe objekte okoli nas. Objekte, ki so lahko brezčasni in v svoji brezčasnosti vedno znova moderni, kot stavba, v kateri smo. Združeni viziji podjetij Wienerberger in Tondach sta kvaliteta, estetika, funkcionalnost in trajnost. Radi ustvarjamo resnično dodano vrednost. Gradimo trajnostno. Za naše uporabnike, delničarje, zaposlene in na koncu za vse nas. Ker je lepo soustvarjati. Graditi. Puščati sledi. In ker to zmoremo z visoko kvalitetnimi, trajnostnimi gradbenimi materiali in celostnimi rešitvami. Združeni v moči zaposlenih in na trgu smo prepričano v uspeh. Z vašo ostrino pogleda, svetovanja in sprejemanja odločitev lahko delamo še bolje."

Predavanje Borisa Podrecce

Po slavnostni podelitvi opečnih kipcev nagrajenim arhitekturnim delom je sledilo predavanje priznanega slovenskega arhitekta Borisa Podrecce, tudi glavnega tolmača arhitekture Srednje Evrope. Predstavil je izredno širok nabor evropskih projektov s poudarkom na pozicioniranju objektov v okolje in njihovi simbiozi. Boris Podrecca je projektiral več stanovanjskih kompleksov, nebotičnikov, hotelov, muzejev, naselij ter številne zasnove javnih prostorov. Prejel je več odlikovanj in nagrad, je častni član Akademije znanosti in umetnosti v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, častni član Združenja nemških arhitektov v Nemčiji. Zmagal je na številnih natečajih, dodatno področje njegovih izjemnih dejavnosti so tudi zasnove pomembnih razstav. Gostje so na koncu prisluhnili še operi Carmen.