Nekaj težav so imeli tudi ob poskusnem zagonu čistilne naprave, a te Vošner ocenjuje kot »porodne«, ki se pojavljajo povsod. Obenem je Vošner dejal, da ima težave tudi s civilno pobudo, ki od njega zahteva, da občani za komunalni prispevek in priključek ne bodo odšteli veliko več kot v sosednjih občinah Vuzenica in Radlje ob Dravi, kjer izračuni ne presegajo 900 evrov. Na Muti pa se, kot opozarjajo v civilni pobudi, govori o zneskih od 1100 do 1300 ali še več evrov.
A Vošner pravi, da cena oziroma formula, po kateri bodo izračunavali višino prispevka, še vedno ni določena in se o njej še dogovarjajo. Jasno pa je že, da bo zaradi dodatnih nepredvidenih del projekt na Muti pod črto stal slabega pol milijona evrov več, kot je bilo predvideno. Ta račun bo nekdo seveda moral plačati in Mučani se bojijo, da bodo to občutili prav oni, v svojih denarnicah. Vrednost projekta je na Muti namreč presegla pet milijonov evrov, od tega so iz kohezijskega sklada EU prejeli dobrih 3,2 milijona, iz proračuna pa dobrega pol milijona evrov. Preostali denar, več kot milijon evrov, je prispevala občina.
31 jaškov izkopanih nezakonito
Sicer pa se je na Muti zapletalo že med samo gradnjo kanalizacije. Tudi v Dnevniku smo pisali, da sta morala izvajalca Riko in Pomgrad pred skoraj dvema letoma v skladu z odločbo gradbene inšpektorice celo izkopati 31 jaškov z lito muldo, ker ti niso imeli veljavnega slovenskega tehničnega soglasja, in jih zamenjati. Pozneje sta tak ukrep tako ministrstvo kot sodišče razglasila za nezakonit, nesorazmeren in prenagljen. Postopek so isti inšpektorici vrnili v ponovno odločanje, a je ta znova ugotovila, da je bil ukrep potreben, češ da je šlo za nevarno gradnjo. A je tudi to odločbo ministrstvo, po pritožbi Rika in Pomgrada, odpravilo, sodišče pa je aprila lani ugodilo prošnji obeh izvajalcev za sodno varstvo in prekrškovni postopek zoper njiju ustavilo. Zaradi več kot 185.000 nepredvidenih stroškov pa sta Riko in Pomgrad napovedala tožbo zoper ministrstvo za okolje in prostor.
Z odškodninskim zahtevkom se ne strinjajo
Ali sta tožbo vložila, smo povprašali na ministrstvu, od koder so nam odgovorili, da je bil njihov inšpektorat seznanjen z odškodninskim zahtevkom. »Prejeli so ga na državnem pravobranilstvu, a smo jih že obvestili, da ga zavračamo. Preverjanje zakonitosti odločitev v posameznih inšpekcijskih postopkih je namreč omogočeno tako z rednimi kot izrednimi pravnimi sredstvi, o katerih poleg prvostopenjskega odloča tudi drugostopenjski organ in v primeru tožbe še upravno sodišče RS. Če je odločitev organa v okviru navedenih pravnih sredstev razveljavljena ali odpravljena, pa to še ne pomeni, da je bilo ravnanje protipravno. O zahtevkih v zvezi z odškodninsko odgovornostjo pa odloča krajevno in stvarno pristojno sodišče, v kolikor je podana tožba,« odgovarjajo na ministrstvu. Kot pravi Vošner, bo kot župan v prihodnosti zahteval le, da bo vse delovalo brezhibno. »Kot inženir vem, da je to velika investicija, ravno temu, da se pokažejo morebitne napake in se odpravijo, pa je namenjeno poskusno obratovanje čistilne naprave. A glede na reference izvajalcev, ki so zgradili že veliko tovrstnih naprav, se vsaj pri elektroniki in črpalkah ne bi smelo zatikati,« pravi Vošner. Sicer pa so partnerji v projektu zadovoljni, ker so s to investicijo dolgoročno odpravili vse težave v zvezi z odvajanjem in čiščenjem fekalnih voda, kar je dobro tako za okolje kot zdravje ljudi.
