»Glede kolesarskih stez za državami z razvitim turističnim kolesarstvom zaostajamo za približno 50 let,« je prepričan Papac, ki ne more razumeti, da v vseh teh letih, ko zlasti nizozemski gostje prihajajo v bližnje Terme Čatež s kolesi na prtljažnikih svojih vozil, tega turističnega kraja z Brežicami še vedno ne povezuje nobena kolesarska steza.
Načrti so, denarja ni
Brežiški župan Ivan Molan pravi, da se na občini zavedajo teh pomanjkljivosti ter da imajo v načrtu gradnjo devetih kolesarskih stez, med drugim tudi od Term Čatež do trgovskega središča na severnem obrobju mesta, zatem ob reki Krki od sotočja s Savo v smeri proti zahodu ter eno proti mejnemu prehodu Rigonce.
Problem predstavlja denar. »Kolesarske steze ob Savi in Krki so vezane na gradnjo hidroelektrarne Mokrice, ki naj bi jo zgradili v prihodnjih nekaj letih, in predstavljajo sestavni del državnega prostorskega načrta zanjo. Občina sama ob nenehnem krčenju državnih sredstev za gradnjo stez nima dovolj denarja, skušali ga bomo pridobiti tudi preko evropskih razpisov,« razlaga Molan, ki največjo oviro pri načrtovanem kolesarskem povezovanju Term Čatež z Brežicami vidi v premostitvi Save.
Sedanji most je preozek, kolesarsko stezo bo vseboval nov most, ki naj bi ga v prihodnjih letih zgradili v sklopu gradnje nove vzhodne mestne obvoznice. Toda končnega roka za njegovo izgradnjo v tem trenutku ne more potrditi nihče v državi. Tudi ta je vezan na gradnjo HE Mokrice in zagotavljanja denarja zanjo. Po enem od načrtov želja naj bi veriga spodnjesavskih hidroelektrarn s kolesarskimi stezami po obrežju te naše najdaljše reke povezala vse kraje od Radeč do meje s Hrvaško in dlje. Vse do Zagreba.
Kolesarstvo kot podjetniška priložnost
V brežiško kolesarsko zgodbo se je pred kratkim dejavno vključil tudi mladi podjetnik Matej Prah, ki je letos v bližini znamenitega starega »avstro-ogrskega« mostu odprl prodajni in servisni center za kolesa, kjer si je ta mogoče tudi izposoditi, ponuja pa tudi oskrbo zimske športne opreme. »Odločitev, da grem na svojo pot, je bila sicer tvegana, vendar verjamem, da bo kolesarski turizem tudi pri nas kmalu prišel do veljave. Že zdaj dobro sodelujem z različnimi društvi v okolici, Termami Čatež ter nekaterimi kolesarskimi društvi na Hrvaškem, tako da sem optimist. Večkrat grem v Nemčijo, kjer imajo celo po vaseh turistične kolesarske vodnike, pri nas, ko imamo toliko skritih in lepih kotičkov, pa tovrstna dejavnost še ni prav zaživela, a verjamem, da bo,« optimistično zre v prihodnost Prah.
Kolesarski turistični vodnik Papac stavi na potrpežljivost pri čakanju na spremembo miselnosti pri Slovencih. »Gledano z mojega vidika je težko razumeti, da Slovenci množično drvijo na razne kolesarske maratone z visokimi prijavninami, kjer jih povrh čaka še velik napor, za prijeten družinski potep s kolesi, med katerim se ustavimo na kakšni prijazni kmetiji, kjer se je mogoče okrepčati z domačimi dobrotami, pa je škoda denarja,« se čudi Papac.