Zdaj pa imamo ta »Važno, da je naš«. Tokratni primer je sicer s področja ministrstva za kulturo. Ampak popolnoma enako je na mnogih drugih ministrstvih. Pa ne samo na ministrstvih. Tudi izvoljene osebe so lahko puhloglavci.
Državljani smo pač ovce. Z volitvami postavimo na odločujoče nivoje ljudi, ki potem v oblastni piramidi počnejo take bedastoče, da se lahko samo križamo. V opravičilo nam je, da nimamo na voljo legalnih instrumentov, da bi take lahko sklatili. Pravniki, če se že »vun mečejo« s svojimi pametovanji (na primer Krivic, Teršek, tudi Bučar s svojo boleče naivno teorijo o realnosti enakomerne porazdelitve družbene moči), naj raje pogruntajo in zlobirajo tak pravni mehanizem, da bomo to lahko storili.
Saj je tudi aktualna ministrica povedala, kako to gre. Po mnenju mnogih arogantno. Žal pa k nesposobnosti sodi tudi vzvišenost (zaradi že povedanega: ker nimamo pravnega instrumenta, da bi takega nesposobneža postavili pred vrata). Tak nesposobnež torej predlaga neko spremembo ali dopolnitev, in če se izkaže, da je slaba, nestrokovna, nedomišljena, se preprosto izgovori, da je zadeva šele v fazi javne obravnave. Sami pa zelo dobro veste, kako je s temi javnimi obravnavami. Prvotni predlog skoraj nespremenjen »pride skozi« preprosto zato, ker se raznim pripombam, spreminjevalnim predlogom, amandmajem… (tudi če so strokovno utemeljeni) postavljajo take pravne ovire, da se jih običajno lahko pravno veljavno ignorira.
Pa smo spet pri »gajstnih« pravnikih, ki ne znajo narediti takega pravnega sistema, da se strokovno utemeljeni predlogi ne bi »razbili ob valobranu«, ki si ga pravno legalno lahko privoščijo taki puhloglavci.
Vtaknite si že nekam to svojo strankarsko demokracijo, saj je niste sposobni uresničevati! Ste kot stekle lisice, ki popadljivo grizejo druga drugo, katera bo bolj »plemenito« zadavila že dodobra oskubljeno kokoš!
Uroš Blatnik, Ljubljana
