Le še kičast utrinek iz ameriških božičnih filmov? Nikakor. Človek bi si težko mislil, da snežne krogle danes, in to pri nas, sploh še izdelujejo, kaj šele, da so med bolj prodajanimi ljubljanskimi spominki. Retro je očitno res v modi ali pa je dejansko nekaj v besedah njihove ustvarjalke Tanje Kranjec, ki se je o »fasciniranosti ljudi nad njimi« prepričala v svoji nekdanji trgovini za dom in bivanje Kokoška. »So dober prodajni izdelek, po drugi strani pa je zanimivo gledati, koliko emocij zbujajo. Vedno brez izjeme privabijo nasmeh na usta, kar velikokrat sproži tudi nakup. Zato je bila ta odločitev hitra in enostavna, malo dlje pa je trajala izvedba.«
Slovenski dizajn, kitajska proizvodnja
Ilustracija pisanega gradu, ki se je kot prvi motiv znašel v krogli, je njena, načrtuje pa, da bo v prihodnje pri drugih projektih sodelovala tudi z drugimi priznanimi slovenskimi ilustratorji. »A to je še bolj v povojih, saj smo še mlada znamka med spominki. Sicer pa je vse avtentično – ilustracija, oblikovanje in vzorčni modelčki so narejeni pri nas, proizvajalec pa naredi zelo natančen približek tega, kar smo si želeli.« Zaradi neprimerno nižje cene, kot jo ponuja edino preostalo avstrijsko podjetje, ki se daleč naokrog ukvarja s proizvodnjo snežnih krogel, so naše označene z »made in China«.
Kranjčeva pravi, da njeno ustvarjanje že od nekdaj zaznamujejo barvitost, veselje in živahnost, kar je vsekakor vidno tudi ob pogledu v kroglo. »Zelo mi je bilo pomembno, da so nekateri detajli Ljubljane predstavljeni na igriv, tudi hudomušen način. Nekdo, ki nese to s sabo v svet, odnese tudi košček naše veselosti.« Kupci tudi prepoznavajo, da gre za avtorsko delo, in to cenijo, kar jo zelo veseli. »Večinoma jih nakupujejo tujci, kar nekaj, okoli 30 odstotkov, pa je tudi domačih kupcev, ki nesejo to kot darilo gostiteljem ali družinam v tujini.«
Za gradom Prešeren in nato še Slovenija
Za zdaj sneg vse leto beli zgolj ljubljanski grad, obkrožen s starim mestnim jedrom, v pripravi je že Prešeren, v bližnji prihodnosti pa Kranjčeva želi v kroglo ujeti še druge slovenske znamenitosti in nato prodreti še na Hrvaško. »Potem pa bomo videli, kam nas bo neslo in koliko bo povpraševanja. Glede na to, da je Ljubljana startala nad pričakovanji, se bomo morali kar hitro obračati.« Lansko poletje so dobili izdelek, ga začeli tržiti po ljubljanskih prodajalnah spominkov in v nekaj mesecih »brez posebne kampanje« razprodali vso zalogo, ki je štela nekaj tisoč kosov.
Odločitev za grad kot osrednjo ljubljansko turistično točko se zdi naravna, a obstaja še dodaten razlog, da je dobil to čast in postal prva atrakcija v ljubljanskih snežnih kroglah. »Vsi Ljubljančani vemo, koliko časa so grad prenavljali. Dolgo je bil zapostavljen biser, trn v peti mesta in dolgo ni prav zaživel. Potem so sledile še bitke za vzpenjačo. A v zadnjih desetih letih je postal ena najbolj obiskanih in najlepših turističnih destinacij v Sloveniji, dostopna peš, z avtom in vzpenjačo. Hkrati pa je še likovno tako fotogeničen, da ni bilo nobenih dvomov, s katerim motivom začeti,« je pojasnila Kranjčeva.
Najprej je pri projektu sodelovala z Anđo Marić, prijateljica Barbara Bogataj iz trgovine Zvonček na Tromostovju pa je »botra« projektu: »Zelo me je spodbujala, naj to naredim. Ima zelo dober pregled nad trgom spominkov in ji je nekaj takšnega manjkalo.« Za zdaj vse skupaj teče bolj ali manj prek avtorice same, ki skrbi tudi za trženje in prodajo. »V teh časih je zelo težko imeti nekoga zaposlenega za trženje, sploh ko je znamka še na začetku in se mora začeti čim prej sama preživljati. Ko se bo obseg dovolj povečal, pa načrtujem tudi dodatno osebje predvsem pri prodaji.« Po drugi strani pa je tudi sama že od nekdaj v trgovini in tudi to delo z veseljem opravlja. »Ko prodajaš svoj izdelek, ki ga sam kreiraš, je to nekoliko lažje.« A nanj se tudi ne želi preveč navezati in ga tako zapreti za svet, temveč mu dopustiti, da zaživi na trgu.
