Najboljše so v gozdnem hladu
Neizpodbitno pa drži, da so borovnice oziroma črnice, kot jim pravijo na Koroškem, najboljše sveže – v enem mahu odtrgane z grmiča in z isto roko naravnost v usta! V zavetju svežine vlažnega gozdnega hladu sredi sicer neznosno vročega poletnega popoldneva je občutek naravnost božanski. Borovnice so zadnje čase še posebej opevane kot izredno zdravilna nadhrana, saj jim pripisujejo skoraj čudežne lastnosti. Vse črne so od vitaminov in antioksidantov, ki poleg preprečevanja raznih bolezni znižujejo krvni tlak in menda tudi holesterol. In krepijo naše možgane ter nas delajo pametnejše (kdor je že po naravi bolj počasen, naj vseeno ne pričakuje čudežev). Ime so dobile po boru, saj naj bi najraje rasle prav v tovrstnih gozdovih.
Nabirali smo jih v kanglice za mleko
Izvirale naj bi iz Severne Amerike, predvsem Indijanci so jih zelo častili. Američani, ki jih danes tako občudujejo, borovnici pravijo huckleberry – se spomnite dogodivščin dveh najboljših prijateljev Toma Sawyerja in Huckleberryja Finna spod peresa Marka Twaina? Morda je kdo resda že skoraj pozabil, prav mlada mestna mularija pa morda nikoli ni doživela, kako smo se včasih v gozd podali s kanglicami za mleko. Seveda nismo šli lovit lesnih krav, da bi namolzli divjega mleka. Iz hoste smo se vračali vijoličastih ust in polnih kanglic rosnih borovnic. Zakaj si tega ne bi privoščili tudi danes? Izgovor, da so radioaktivne, je že hudo zastarela finta, saj je od eksplozije Černobila preteklo že skoraj trideset let, medvedov pa tudi ni toliko, da bi vse potacali. Zato le pot pod noge in hajd v gozd, pazite se le klopov… Pazite tudi, kako jih nabirate, da jih ne zmečkate in da jim ne posnamete tiste »meglice«. Ko ste jih torej oprezno nabrali in prinesli domov, se veselica lahko začne.
Sladice tudi brez štedilnika
Kolikor jih ne pojeste svežih, jih lahko denimo v manjših paketkih povsem sveže, suhe, neoprane zamrznete in jih potem vse leto za zajtrk jeste z jogurtom. Ljubitelji peciva bodo uživali v zavitku iz vlečenega testa, v katerega zavijemo nadev iz borovnic, skute, drobtin in sladkorja, kdor se v tej vročini ne bi rad grel še s pečico, pa si lahko pomaga drugače. Za borovničevo solato štedilnika ne potrebujemo, dovolj bo liter borovnic, četrt litra sladkega belega vina, limonov sok in rjavi sladkor po okusu. Vse sestavine zmešamo, pokrijemo in za nekaj ur postavimo v hladilnik. Na podobno vižo jo boste ubrali, če v veliki stekleni posodi v dveh žlicah vrele vode razmešate žlico rjavega sladkorja (če to začinite z vaniljevim strokom, ne bo nobene škode), nato pa prilijete buteljko refoška in dodate 400 gramov borovnic. Konec koncev lahko liter borovnic zalijete z litrom grozdnega žganja in 300 grami sladkorja in pridelate svoj borovničev liker. Obstaja tudi vinska različica, ki jo skuhate iz dveh litrov ne prekislega rdečega vina, šestih decilitrov borovnic, kilograma sladkorja in dveh strokov vanilje, ohlajenemu pa primešate še dva decilitra ruma. Seveda obstajajo še številne vrste peciva, omlet, tort in sadnih solat s pudingom, sladoledom ali smetano, zato brž po borovnice in naj se zgodi kaj sladkega, potem pa knjigo v roke in v visečo mrežo – najraje med dva borovca!
Borovničev kolač s skuto
Potrebujemo: 120 g navadnih maslenih piškotov, 2 žlici ovsenih kosmičev, 60 g masla, 400 g skute, 120 g sladkorja v prahu, 140 g borovnic, lupino 1 ekološko pridelane limone, 3 jajca, 4 žličke koruzne moke. Posebej še 60 g borovnic, 1 žlico sladkorja v prahu, nekaj svežih listov poprove mete.
Priprava: Dno tortnega modela s premerom 21 centimetrov obložimo s papirjem za peko. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Maslo stopimo. Piškote v električnem sekljalniku sesekljamo v drobtine. Primešamo jim ovsene kosmiče in stopljeno maslo. Zmes enakomerno razgrnemo na dno modela in dobro potlačimo. Skuto gladko razmešamo v električnem sekljalniku ali z ročnim mešalnikom. Dodamo 1 jajce in 2 rumenjaka, koruzno moko in na drobno naribano limonovo lupino. Premešamo, da se sestavine gladko povežejo. Zmes preložimo v skledo. Beljake napol stepemo, nato pa med nadaljnjim stepanjem postopoma vmešamo sladkor v prahu, da dobimo čvrst beljakov sneg. Pol snega previdno vmešamo skutni zmesi. Primešamo borovnice in nato previdno še preostali sneg. Zmes nalijemo v pripravljen model in ga za pol ure postavimo v segreto pečico. Nato model ohlapno pokrijemo z aluminijevo folijo in temperaturo znižamo na 160 stopinj Celzija, model pa v pečici pustimo še eno uro. Pečico izključimo, kolač pa pri priprtih vratih ohlajamo pol ure, da ne razpoka. Preložimo ga na rešetko in ohladimo, nato pa postavimo v hladilnik. Pred postrežbo ga potresemo z borovnicami in na drobno nasekljanimi listi poprove mete ter sladkorjem v prahu. Narežemo in ponudimo.
