Prodaja Telekoma Slovenije je včeraj zelo verjetno dokončno padla v vodo. Slovenski državni holding (SDH) je namreč edinega kandidata za nakup, britanski finančni sklad Cinven, uradno obvestil, da ne sprejema dodatnih pogojev, ki jih je konec maja priložil k uradno zavezujoči ponudbi. »Takšni dodatni pogoji bi za konzorcij prodajalcev predstavljali preveliko tveganje in bi lahko neutemeljeno pripeljali do znižanja kupnine,« so sporočili iz SDH, ki ga vodi Matej Pirc.

To bržčas pomeni, da bo država ostala lastnica večinskega, skoraj tričetrtinskega deleža v Telekomu. Čeprav so v SDH poudarili, da so »transakcijo še vedno pripravljeni zaključiti pod pogoji, ki jih je potrdil nadzorni svet«, torej po osnovni ceni sto evrov na delnico (brez dividend in dodatkov) in brez dodatnih pogojev, povezanih s Telekomovim prevzemom Debitela in umikom z makedonskega trga, je to po naših informacijah zelo malo verjetno. Potrpljenja s postopkom, ki ga je SDH začel aprila lani, je namreč očitno zmanjkalo tudi Cinvenovim financerjem.

Britanci so že v začetku junija kot skrajni rok za končno odločitev določili sredo, a so ga nato podaljšali. Pogajanja o nakupu so bili pripravljeni nadaljevati le v primeru, če bi SDH do včeraj prižgal zeleno luč dodatnim pogojem, s katerimi bi si v Cinvenu odprli manevrski prostor za nadaljnje znižanje kupnine. Četudi so bili Britanci kljub dejstvu, da slovenska Agencija za varstvo konkurence (AVK) še vedno ni soglašala s Telekomovim prevzemom Debitela, pripravljeni prevzeti tveganja za dokončanje posla, je bila zgodba drugačna pri vprašanju Makedonije.

Zakaj se je odnos med Cinvenom in Telekomom ohladil

Gre za telekomunikacijski trg, ki so ga v Cinvenu že ob naskoku na Telekom ocenjevali kot (pre)tveganega, kar naj bi od posla odvračalo tudi skladove vlagatelje. Poročali smo že, da sta Telekom Slovenije in Telekom Austria konec lanskega leta sklenila dogovor o združitvi svojih hčerinskih družb na tamkajšnjem trgu in poznejšem izstopu Telekoma Slovenije iz lastništva združene družbe. A lokalni varuh konkurence ni soglašal z združitvijo, Cinven pa se boji, da bo združitev pogojna. Po oceni sklada prav tako ne obstajajo jamstva, da bo Telekom Austria res izpolnil dogovor in od Telekoma odkupil njegovo makedonsko družbo One. Vse to bi po mnenju Britancev moralo znižati vrednost Telekoma. Pri vrednotenju Telekoma je bila družba One ocenjena na sto milijonov evrov, kar je znesek, ki ga je mogoče po oceni Cinvena upravičiti zgolj v primeru sinergij. Ker te lahko uresniči le Telekom Austria, so v Cinvenu ponudbo spremenili. Za One so bili takoj pripravljeni plačati le 35 milijonov evrov, razliko – torej 65 milijonov evrov – pa pokriti, ko (in če) bo One prodan. Če se to ne bi zgodilo do 10. septembra, bi morala Cinvenu stroške financiranja prevzema Telekoma povrniti država, na katero so želeli Britanci po enem od scenarijev celo prenesti Telekomov lastniški delež v družbi One. V vsakem primeru bi se britanskemu skladu vsaj deloma podrla tudi ekonomika lastniškega vstopa v Telekom, iz katerega bi se kot finančni vlagatelj v vsakem primeru čez nekaj let umaknil.

Tudi sicer naj bi se želja Cinvena za vstop v Telekom ohladila zaradi več razlogov, najprej zaradi rastoče negotovosti na trgu obveznic, ki dražijo zadolževanje. Prevzem Telekoma so v Cinvenu nameravali financirati prav z izdajo obveznic. K temu velja prišteti tudi nekatere druge posle Britancev v Evropi. Cinven je tako v igri za vreden nakup trgovskih površin znotraj štirinajstih največjih italijanskih železniških postaj, ki so trenutno v lasti italijanskih državnih železnic. Za posel, ocenjen na 600 milijonov evrov, kar je – naključno ali ne – enako ceni nakupa Telekoma, po kateri ga je želel prevzeti Cinven, se bodo Britanci udarili s finančnim skladom Blackstone. Pred dnevi so se v Cinvenu začeli pripravljati tudi na javno ponudbo delnic (IPO) nemške logistične skupine Jost. Njen večinski delež so v Cinvenu prevzeli le nekaj tednov pred bankrotom ameriške investicijske banke Lehman Brothers, že dve leti pozneje pa so jo s prestrukturiranjem dolgov morali reševati pred insolventnostjo. V Cinvenu odločitve uprave SDH do zaključka redakcije niso komentirali.

Zakaj je bil Cerar za prodajo šele po poslabšanju ponudbe?

Včerajšnja odločitev uprave SDH je časovno skoraj sovpadla z izjavo predsednika vlade Mira Cerarja v prid prodaje Telekoma Slovenije. Če njegova vlada še pred skoraj desetimi dnevi ni želela prevzeti odgovornosti za prodajo, je bil Cerar včeraj precej odločnejši in jasnejši. V odgovoru na vprašanje poslanca Združene levice Luke Mesca o privatizaciji Telekoma je javno podprl prodajo državnega deleža. Utemeljil jo je s pojasnilom, da »podjetje iz meseca v mesec propada, tudi zaradi dejanj politikov, pijavk, ki so prisesane nanj, slabih praks in premalo vlaganj«. Koga je imel Cerar v mislih, ko je omenil »pijavke«, ni znano. Vprašanja o tem bomo v kabinet predsednika vlade poslali danes. »Preden sem stopil v to vlogo, sem bil izrazito zadržan do prodaje Telekoma Slovenije, vendar nikoli nisem napovedal ali obljubil ustavitve postopka prodaje. Vedno sem poudarjal, da bom v primeru, da zasedem premiersko mesto, to zadevo ponovno preučil in preveril možnosti,« je dejal Cerar. »Državljanke in državljani so obveščeni s strani različnih medijev in političnih dejavnikov, tu se manipulira, govori se o cenah, ogromno je neresnic in podatkov, ki so popolnoma izmišljeni, zadeva se skrajno politizira,« je ocenil premier. Ob tem je dodal, da »ima SDH vso podporo za avtonomno dokončanje že začetega postopka, kakor koli ga bo sklenil končati«.

Po podatkih, ki smo jih pridobili v kabinetu predsednika vlade, se je Cerar v zadnjem času z dvojico vodilnih na SDH, Matejem Pircem in članom uprave Matejem Runjakom, na temo stanja v postopku prodaje Telekoma sestal dvakrat. Prvič 27. maja, torej le nekaj dni po tem, ko je Cinven na SDH oddal zadnjo različico zavezujoče ponudbe. Iz tega je mogoče sklepati, da je Cerar vsaj približno vedel, kaj in koliko ponuja Cinven. Kljub temu je javno prodajo Telekoma začel zagovarjati šele, ko se je ponudba z dodatnimi Cinvenovimi pogoji za SDH cenovno poslabšala. Pirc in Runjak sta se s Cerarjem srečala tudi na seji vlade prejšnjo nedeljo. »Ob tem naj spomnimo, da je SDH neodvisno telo in tako SDH kot njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju zakonsko določenih nalog pa morajo delovati neodvisno in samostojno,« so še dodali v kabinetu.

Primož Cirman, Vesna Vuković